Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
9 (31.051-31.075) 
- zaškropíti -ím dov., zaškrópil (ȋ í) 1. v kapljicah, curkih hitro se razpršiti: voda je zaškropila na vse strani / dež je zaškropil čez mesto 2. brezoseb. v redkih kapljah začeti deževati: iz oblakov je zaškropilo ♪
- zaškŕtati -am dov. (ŕ) ob premiku dati kratke, rezke glasove: ključ v ključavnici je zaškrtal; vrata ograje zaškrtajo / pero je zaškrtalo po papirju / pesek je zaškrtal pod kopiti // povzročiti s čim take glasove: zaškrtati z zobmi / pod podom je zaškrtala miš ● ekspr. lahko te sliši, je zaškrtal jezno rekel ♪
- zaškŕtniti -em dov. (ŕ ȓ) škrtniti: ključ v vratih je zaškrtnil; vrata zaškrtnejo / pesek mu je zaškrtnil pod nogami / zaškrtniti z zobmi ♪
- zašpêcati -am dov. (ȇ) žarg. zatožiti, ovaditi: zašpecati sošolca razredniku ♪
- zašpeháti -ám dov. (á ȃ) pog., ekspr. zelo umazati, zlasti z mastjo, maščobo: zašpehati obleko; otrok se je zašpehal zašpehán -a -o: zašpehane hlače ♪
- zašpekulírati -am dov. (ȋ) s špekuliranjem zapraviti: zašpekulirati premoženje zašpekulírati se pri špekuliranju se ušteti, se zmotiti: s takimi predvidevanji se je zašpekuliral ♪
- zašpíčiti -im dov. (í ȋ) pog. ošiliti, priostriti: zašpičiti kol zašpíčen -a -o: zašpičena palica ∙ pog. žival z zašpičeno glavo dolgo, ozko ♪
- zašpíliti -im dov. (í ȋ) speti konce črev s špilo: natlačiti čreva z mesom in zašpiliti / zašpiliti krvavice / zašpiliti zrezek z zobotrebcem ● ekspr. govor je zašpilil z dolgim stavkom zaključil zašpíljen -a -o: zašpiljena klobasa ♪
- zašpotováti -újem tudi zašpótovati -ujem nedov. (á ȗ; ọ̑) star. zasmehovati: zašpotovali so ga in tepli ♪
- zaštépati -am dov. (ẹ́) nižje pog. zašiti s šivalnim strojem: zaštepati s črnim sukancem ♪
- zaštorkljáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. iti z nerodnimi, okornimi koraki: zaštorkljal je po stopnišču // nerodno, okorno stopiti: sem in tja je zaštorkljal ♪
- zaštrléti -ím dov. (ẹ́ í) 1. štrleč se pojaviti: v svetlobi bliska je zaštrlela skala; pred njim je zaštrlel stolp; iz megle so zaštrleli vrhovi gor 2. seči bolj daleč od sosednje stvari: brada mu je zaštrlela naprej; brki so mu zaštrleli 3. začeti štrleti: ko se je odkril, so mu lasje zaštrleli na vse strani ♪
- zaštropotáti -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) dati kratke, zamolkle glasove: toča je zaštropotala / voda je zaštropotala v umivalniku / kaplje so zaštropotale po šipah štropotajoč udarile ♪
- zašumástiti -im dov. (á ȃ) knjiž. glasno zašumeti: listje je nenadoma zašumastilo / zašumastiti s papirjem ♪
- zašuméti -ím dov. (ẹ́ í) 1. dati neizrazite, nezveneče, med seboj pomešane glasove: gozd, morje, veter zašumi; listje jim je zašumelo pod nogami; brezoseb. nekaj je zašumelo v sobi / zunaj je zašumel dež; papirji so zašumeli po zraku // povzročiti neizrazite, nezveneče, med seboj pomešane glasove: zašumeti s svilenim krilom; zašumeti s papirji // s prislovnim določilom šumeč se premakniti: okoli njega so zašumele race / ekspr. mimo njega je zašumelo dekle šumeč z oblačili prišlo 2. ekspr. z govorjenjem, premikanjem, navadno več osebkov, povzročiti šumenju podobne glasove: množica v dvorani je zašumela; brezoseb. po razredu je zašumelo 3. brezoseb. dobiti neprijeten, šumenju podoben občutek v glavi, ušesih zaradi motenj v delovanju organizma: v glavi mu je zašumelo in padel je na tla // ekspr. dobiti neprijeten občutek razdraženosti, vznemirjenosti, navadno zaradi zelo močnega
predhodnega dražljaja: ob hudi novici mu je zašumelo v glavi; zašumelo mu je v ušesih, ko je slišal to številko ♪
- zašumljáti -ám dov. (á ȃ) narahlo zašumeti: veje so zašumljale ♪
- zašumotáti -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) knjiž. (pritajeno) zašumeti: listje je zašumotalo; brezoseb. v grmovju je zašumotalo / zašumotati s suho travo ♪
- zašušljáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. 1. nav. 3. os. skrivaj reči, povedati, zlasti kaj neprijetnega: zašušljali so, da je veliko poneveril; brezoseb. med ljudmi je zašušljalo / prekleti, je tiho zašušljal rekel, povedal 2. zašumeti, zašelesteti: listje je zašušljalo ♪
- zašušmáriti -im dov. (á ȃ) nav. slabš. z nestrokovnim, površnim delom povzročiti pri kom slabe posledice: zašušmariti bolnika / v bolnišnici so mu koleno zašušmarili ♪
- zašuštéti -ím dov. (ẹ́ í) dati rahle, nezveneče glasove: listje je zašuštelo; zavese zašuštijo / veter je zašuštel v gozdu; brezoseb. v grmovju je zašuštelo // povzročiti rahle, nezveneče glasove: zašušteti s papirjem ♪
- zašúštrati -am dov. (ȗ) nav. slabš. z nestrokovnim, površnim delom povzročiti pri kom slabe posledice: zdravniki so ga zašuštrali ♪
- zašvedráti -ám dov. (á ȃ) ekspr. iti z nerodnimi, počasnimi koraki: zašvedrati čez trg ♪
- zašvístniti -em dov. (í ȋ) star. švistniti: puščice so zašvistnile / zašvistniti z bičem ♪
- zatacáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. počasi, okorno iti, stopiti: zatacati k oknu; zatacal je kakor medved ♪
- zatajevánje -a s (ȃ) glagolnik od zatajevati: zatajevanje bolečin / nenehno zatajevanje se ji je zazdelo nesmiselno ♪
30.926 30.951 30.976 31.001 31.026 31.051 31.076 31.101 31.126 31.151