Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
9 (30.776-30.800) 
- zasmehljívost -i ž (í) lastnost, značilnost zasmehljivega: grenka zasmehljivost na obrazu / draži jih njegova zasmehljivost ♪
- zasmehoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor koga zasmehuje: zavrniti zasmehovalce ♪
- zasmehoválen -lna -o prid. (ȃ) ki izraža zasmehovanje: zasmehovalna razlaga / zasmehovalne besede; zasmehovalna pesem ♪
- zasmehoválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od zasmehovalec: nesramna, predrzna zasmehovalka ♪
- zasmehovánje -a s (ȃ) glagolnik od zasmehovati: njihovo zasmehovanje ga žalosti; zasmehovanje pretirane pobožnosti; zasmehovanje in zmerjanje ♪
- zasmehováti -újem nedov. (á ȗ) navadno z besedami izražati zelo negativen, poniževalen odnos do koga: zasmehovati koga zaradi njegove strahopetnosti; zasmehovati razvade in napake ljudi / v drami, pesmi zasmehovati koga zasmehujóč -a -e: zasmehujoč glas; zasmehujoči verzi zasmehován -a -o: zasmehovani politiki; biti preganjan in zasmehovan ♪
- zasmejáti se -sméjem se tudi -ím se stil. -sméjam se dov., zasméj se in zasmèj se zasméjte se stil. zasméjaj se zasmejájte se; zasmejál se stil. zasméjal se zasmejála se (á ẹ́, í, ẹ́) z izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, in glasovi pokazati zlasti veselje, srečo: spogledali so se in se zasmejali; komaj se je zasmejal, že ga je posilil kašelj; zasmejati se komu; zasmejal se je sam pri sebi; ekspr. zasmejati se od srca; zasmejati se na ves glas; ekspr. zasmejati se na vse grlo, na vsa usta močno, glasno; hripavo, ekspr. široko se zasmejati; prisrčno, veselo, zaničljivo se zasmejati; zasmejal se je kot bi orehe stresal glasno, hrupno / ekspr.: ves obraz se mu je zasmejal; zasmejati se z očmi / pa smo te, so se zasmejali; pren., ekspr. srce se mu je zasmejalo ● ekspr. ob pogledu na polno mizo se mu je kar samo zasmejalo njegov obraz je izrazil veliko zadovoljstvo,
veselje; pesn. izza oblakov se je zasmejal mesec je zasvetil, zasijal; pog. zasmejati se komu v pest komu se (skrivaj) posmehniti ♪
- zasméjčkati se -am se dov. (ẹ̑) otr. zasmejati se: punčka se je poredno zasmejčkala ♪
- zasmetíti -ím dov., zasmétil (ȋ í) narediti kaj smetno: zasmetiti vodo / zasmetiti sobo zasmetèn -êna -o: zasmeten vodnjak ♪
- zasmíliti se -im se dov. (í ȋ) z dajalnikom začutiti čustveno prizadetost, žalost ob nesreči, trpljenju koga: otrok se je vsem zasmilil; ekspr.: zasmilil se jim je do srca; žalosten je, da bi se kamnu zasmilil zelo ♪
- zasmodíti -ím dov., zasmódil (ȋ í) 1. z ognjem, vročino povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano: zasmoditi prt pri likanju; zasmoditi si obleko nad ognjem 2. prismoditi: zasmoditi golaž; mleko se je zasmodilo / zasmoditi kosilo 3. star. narediti, da kaj začne goreti; prižgati: zasmoditi stenj / zasmoditi si cigaro zasmojèn -êna -o: zasmojena jed; zasmojene hlače; sam.: diši po zasmojenem ♪
- zasmolíti -ím dov., zasmólil (ȋ í) 1. zamazati, zaliti s smolo: zasmoliti reže, špranje med deskami 2. premazati, prepojiti s smolo: zasmoliti lesene površine / zasmoliti čoln 3. zamazati, umazati s smolo: zasmoliti hlače zasmolíti se kem. spremeniti se v smolo: sušljiva olja se na zraku zasmolijo zasmoljèn -êna -o: zasmoljene in strgane hlače; deske niso dobro zasmoljene in v čoln vdira voda ♪
- zasmradíti -ím dov., zasmrádil (ȋ í) povzročiti, da se kje razširi, začne obstajati smrad: dim iz tovarne je zasmradil vse mesto; izpušni plini so zasmradili ozračje; zasmraditi stanovanje s cigaro zasmradíti se redko usmraditi se: voda v ribniku se je zasmradila zasmrajèn -êna -o: zasmrajen zrak; zasmrajena gostilna ♪
- zasmrájati -am nedov. (á) povzročati, da se kje razširja, obstaja smrad: zasmrajati ozračje ♪
- zasmrajênost -i ž (é) lastnost, značilnost zasmrajenega: zasmrajenost ozračja ♪
- zasmrčáti -ím dov. (á í) začeti smrčati: komaj je zaspal, je že zasmrčal // ekspr. smrčeč zaspati: ulegel se je na klop in že naslednji hip zasmrčal ♪
- zasmrdéti -ím dov. (ẹ́ í) 1. začeti smrdeti: iz jaška je zasmrdela pokvarjena hrana; zasmrdeti po znoju in umazaniji; brezoseb. zasmrdelo je po zažganem, žveplu 2. z dajalnikom dobiti, začutiti odpor do česa: hrana mu je zasmrdela / ekspr. delo mu je zasmrdelo ♪
- zasmŕkati -am dov. (r̄ ŕ) večkrat glasno potegniti sluz, zrak v nos: zasmrkala je in potem so se ji ulile solze // ekspr. zajokati: ko je zaslišala žalostno novico, je zasmrkala ♪
- zasmúčati -am in zasmúčati se -am se dov. (ȗ) zapeljati se na smučeh: v loku je zasmučal po hribu navzdol ♪
- zasnávljati -am nedov. (á) 1. sestavljati, ustvarjati kaj, navadno v začetni, nedokončni obliki: zasnavljati načrte / zasnavljati nove trgovske, znanstvene vezi 2. delati, izdelovati osnovni, temeljni načrt za kaj, osnutek česa: zasnavljati novo zgradbo 3. publ. postavljati, utemeljevati: avtor v svojem delu zasnavlja svojevrstno teorijo ♪
- zasnežíti -ím dov., zasnéžil (ȋ í) 1. brezoseb. začeti snežiti: shladilo se je in zvečer je zasnežilo 2. brezoseb., preh. s snegom zakriti, prekriti: zasnežilo je ceste in polja 3. preh., publ. zakriti, prekriti z umetnim snegom: uspelo jim je zasnežiti smučišče zasnežèn -êna -o: zasneženi vrhovi gor; zasnežene ceste; zasnežena pokrajina ∙ ekspr. zasneženo zimsko jutro jutro z zasneženo pokrajino ♪
- zasnívati -am dov. (í) pesn. zasanjati, zasanjariti: zasnivati o prihodnji sreči // zaspati: v hipu sta globoko zasnivala ● vznes. zasnivati večni sen umreti ♪
- zasnóva -e ž (ọ̑) navadno s prilastkom 1. začetna, nedokončna oblika česa: izdelati zasnovo govora, zbirke; predstaviti zasnovo novega modela letala; prvotna zasnova stavbe je že razvidna; geometrična, simetrična zasnova parka; vsebinska zasnova časopisa 2. biol. začetna oblika kakega organa v razvoju organizma: cvetna, listna zasnova; ličinka z zasnovami kril; zasnova možganov ◊ biol. dedna zasnova gen; bot. semenska zasnova organ, iz katerega nastane seme; lit. zasnova uvodni del literarnega dela, ki nakazuje okoliščine, iz katerih dejanje nastaja; ekspozicija; muz. linearna zasnova pri kateri so glasovi melodično enakovredno, samostojno oblikovani ♪
- zasnovánost -i ž (á) lastnost, značilnost zasnovanega: primerjalna zasnovanost razprave / uspešna zasnovanost gospodarskih ukrepov / publ. teoriji manjka znanstvene zasnovanosti utemeljenosti ♪
- zasnovátelj -a m (ȃ) knjiž. kdor kaj zasnuje: zasnovatelj zakonskega predloga / zasnovatelj upora pobudnik, začetnik / bil je eden od glavnih zasnovateljev galerije ustanoviteljev ♪
30.651 30.676 30.701 30.726 30.751 30.776 30.801 30.826 30.851 30.876