Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (30.176-30.200)


  1.      zakovíčenje  -a s (ȋ) glagolnik od zakovičiti: zakovičenje kosov pločevine / kladivo, stroj za zakovičenje ♪
  2.      zakramljáti se  -ám se dov. (á ȃ) kramljajoč se zadržati kje predolgo: zakramljati se pri prijateljici / zakramljati se pozno v noč ♪
  3.      zakrémžiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti gube, poteze kot pri joku: zakremžiti usta; obraz se mu zakremži / ustnice se mu zakremžijo v posmeh zakrémžiti se slabš. zajokati: zakremžiti se od bolečine ♪
  4.      zakrínkati  -am dov. (ȋ) 1. zakriti s krinko: zakrinkati obraz; ropar se je zakrinkal 2. ekspr. prikriti, zakriti pravo, resnično bistvo, podobo česa: zakrinkati dejanje // prikriti, zakriti: skušal je zakrinkati svojo slabo voljo zakrínkati se ekspr. prikriti, zakriti svoje pravo bistvo, podobo: zakrinkati se z veselostjo / s to izjavo se hoče samo zakrinkati zakrínkan -a -o: človek z zakrinkanim obrazom; zakrinkan ropar ♪
  5.      zakrívanje  -a s (í) glagolnik od zakrivati: zakrivanje obraza / biti kaznovan zaradi zakrivanja begunca ♪
  6.      zakrmáriti  -im dov. (á ȃ) 1. začeti krmariti: sedel je v čoln, vžgal motor in zakrmaril / ekspr. peruti so zakrmarile po zraku 2. z zasukom krmila narediti, da vozilo zavije, se usmeri kam: zakrmariti ladjo, letalo proti vzhodu / motorist zakrmari na drugo stran ceste / ladja zakrmari proti obali / ekspr. riba je zakrmarila s hrbtno plavutjo // z zasukom krmila zapeljati, pripeljati kam: zakrmarili so ladjo v pristanišče in se kmalu zasidrali // ekspr. iti, zaviti: zakrmariti v gostilno / vodstvo noče zakrmariti v konservativno politiko 3. s slabim, napačnim krmarjenjem zapeljati v napačno smer, na napačno mesto: zakrmariti ladjo na pesek ♪
  7.      zakrókati 2 -am dov. (ọ̑) star. zakrakati: krokar, vrana zakroka ♪
  8.      zakržljáti  -ám dov. (á ȃ) knjiž. zakrneti: češnja zakržlja / zakržljati v rasti zakržlján -a -o: zakržljan list ♪
  9.      zakulísen  -sna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na zakulisje: zakulisni prostor / streljanje, pasji lajež in drugi zakulisni odrski efekti 2. ekspr. javnosti prikrit, navadno povezan s spletkami: zakulisni boj; zakulisna diplomacija; zakulisno odločanje / zakulisne osebnosti / zakulisne spletke ♪
  10.      zakúp  -a m (ȗ) dejanje, s katerim stvar ali pravica, ki prinaša koristi, za plačilo preide v začasno uporabo koga: dovoliti komu zakup; zakup košnje, ladje, zemljišča; zakup kake pravice / socialistični zakup obrtne delavnice, gostilne od 1948 do 1954 s katerim obrtna delavnica, gostilna v zasebni lasti preide v državno, družbeno uporabo // razmerje, nastalo s tem dejanjem: obnoviti, podaljšati zakup; desetletni zakup / dati, vzeti zemljišče v zakup; imeti v zakupu ● ekspr. kolesar je vzel vso cesto v zakup je vozil po vsej cesti, kot bi bila namenjena samo njemu; ekspr. pomembni dogodki so jih vzeli čisto v zakup so jih zelo zaposlili, jim vzeli ves čas; redko oddati kaj za nizek zakup za nizko zakupnino; ekspr. imeti kako funkcijo v zakupu imeti jo dolgo, večkrat; ekspr. mislijo, da imajo resnico v zakupu imajo izključno pravico odločati o resnici ◊ zgod. dedni zakup razmerje med podložnikom in fevdalcem, pri katerem ima prvi dedno pravico na kmetiji ♪
  11.      zakupodajálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor da, daje kaj v zakup: pogodba med zakupodajalcem in zakupnikom ♪
  12.      zakurbáti  -ám dov. (á ȃ) vulg. zavlačugati: zakurbati celo premoženje / zaradi nje se je zakurbal ♪
  13.      zakuríti  in zakúriti -im dov. (ȋ ú) 1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj: zakuriti na ognjišču, pod kotlom; zakuriti v peči, nar. v peč / zjutraj najprej zakuri / zakuriti kres; zakuriti si ogenj // narediti, povzročiti kje ogenj zaradi gretja, segrevanja česa: zakuriti peč, štedilnik / zakuriti si v sobi / zakuriti parne kotle ladje 2. ekspr. zažgati: zakuriti stare cunje / zakuriti hišo 3. zastar. prižgati: zakuriti cigareto; zakuriti si pipo 4. ekspr., z dajalnikom narediti, povzročiti komu kaj neprijetnega: zakuril mu je s tem, da se je stvar razvedela / vojaki so zakurili obkoljenemu sovražniku zakúrjen -a -o: toplo zakurjen prostor; zakurjena peč; prisl., v povedni rabi: v sobi je zakurjeno ♪
  14.      zakúska  -e ž (ȗ) manjši obrok hrane, navadno sestavljen iz izbranih hladnih jedi, za pogostitev: zakuska je na mizi; namesto kosila so imeli samo zakusko; pogostiti z zakusko / mrzla zakuska // prireditev s takim obrokom: prirediti zakusko; priti na zakusko ● knjiž. delavci so dobili v tovarni zakusko malico ♪
  15.      zakváčiti  -im dov. (á ȃ) knjiž. 1. s kavljem zapeti, se povezati: gusarji so zasledovano ladjo zakvačili in jo potegnili k sebi 2. zapeti, zatakniti: zakvačiti prste za naramnice / prosti konec vrvi zakvačiti v kavelj vlečnega vozila zakváčiti se zapeti se, zatakniti se: srajca se mu zakvači za vejo ♪
  16.      zakvákati  -am dov. (ȃ) 1. oglasiti se z glasom kva(k): žabe so spet zakvakale 2. nizko reči, povedati z glasom, podobnim kvakanju: ne prihajajte več sem, je zakvakal ♪
  17.      zakvartáti  -ám dov. (á ȃ) s kvartanjem zapraviti: zakvartati ves denar, posestvo zakvartáti se 1. postati kvartopirec: ker ni bilo druge zabave, se je zakvartal 2. zaradi kvartanja se zadržati kje predolgo: v gostilni sta se zakvartala ♪
  18.      zakvásiti  -im tudi zakvasíti -ím dov., zakvásil (ā ȃ; ȋ í) 1. povzročiti, da postane kaj (zaradi vrenja) kislo; zakisati: zakvasiti zelje 2. dati, dodati kvas: zakvasiti testo zakvášen -a -o: zakvašen hlebec ♪
  19.      zál  -a -o prid., záljši (ȃ ā) star. lep: zal fant; nevesta je bila zala kakor roža / v vasi je bilo nekaj prav zalih hiš lepih, mogočnih ◊ bot. zali kobulček rastlina z drobnimi cveti v kobulih, ki jih obdajajo beli ali rdečkasti listi, Astrantia ♪
  20.      zalagálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor koga ali kaj zalaga: zalagalci trga z živili ♪
  21.      zaláganje  -a s (ȃ) glagolnik od zalagati: zalaganje prebivalstva z živili / zalaganje knjig ♪
  22.      zalebdéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. pojaviti se, obmirovati prosto, nepritrjen v prostoru nad tlemi: z drevesa je odpadel list in zalebdel v zraku 2. knjiž. pojaviti se v mislih, predstavah koga: v duhu, pred očmi mu zalebdijo obrazi znancev ♪
  23.      zaléga  -e ž (ẹ̑) 1. zaležena jajčeca ali iz njih izležene ličinke, bube, mlade živali: čebele, mravlje hranijo svojo zalego; bolezni zalege / čebelja, trotovska zalega; ribja zalega ♦ čeb. krmiti na zalego krmiti čebele, da bi matico bolj silile k zaleganju; gnilobna zalega obolela za hudo gnilobo; odkrita v kateri so jajčeca in mlade ličinke, pokrita zalega v kateri so bube in dozorevajoče mladice; presledkasta zalega pri kateri so med zaleženimi celicami prazne celice 2. mladiči, zlasti manjših, nezaželenih živali: samica krmi zalego; gnezdo s kačjo, mišjo, polžjo zalego 3. nezaželene, škodljive živali, navadno v večjem številu: v okolici smetišča se je kmalu pojavila zalega; uničiti, zatreti zalego; gosenice, podgane, voluharji in druga zalega 4. slabš., navadno s prilastkom nezaželeni, škodljivi ljudje: ta zalega se hoče polastiti oblasti; izkoriščevalska, tatinska zalega / bibl. gadja zalega / kot psovka ustrelim te, zalega pasja ♪
  24.      zalépniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. zadušiti: dim ga je zalepnil / vročina ga je skoraj zalepnila ● nar. ob tem prizoru ga je zalepnilo mu je vzelo sapo ♪
  25.      zaletávost  -i ž (á) lastnost, značilnost zaletavega: zaletavost več škoduje, kot koristi; pri delu bo treba več strokovnosti in manj zaletavosti / ekspr. zaletavost hoje // zaletavo dejanje ali ravnanje: njegovih zaletavosti niso pozabili; narediti zaletavost ♪

   30.051 30.076 30.101 30.126 30.151 30.176 30.201 30.226 30.251 30.276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA