Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (29.651-29.675)


  1.      vsesplôšen  -šna -o prid. (ó) ekspr. splošen: zaupati v vsesplošen napredek; vsesplošen družbeni razvoj; vsesplošna gospodarska kriza; slabe letine so povzročile vsesplošno lakoto / nastal je vsesplošen pretep; izzvati vsesplošno ogorčenje; užival je vsesplošno spoštovanje ● knjiž. vsesplošen talent vsestranski vsesplôšno prisl.: vsesplošno priljubljene knjige ♪
  2.      vsesplôšnost  -i ž (ó) ekspr. splošnost: vsesplošnost odločanja; vsesplošnost nekaterih pojavov ♪
  3.      vsestránost  -i ž (á) knjiž. vsestranskost: vsestranost gospodarskih prizadevanj / igralčeva, pisateljeva vsestranost ♪
  4.      vsestránski  -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na vse strani: vsestranska omejitev prostora; vsestranska zaokroženost ploskve / vsestranski prikloni 2. ki zajema vsa področja, vse strani česa: vsestranski gospodarski razvoj; nuditi vsestransko pomoč; vsestranska razgledanost; vsestransko sodelovanje med državami / vsestranska raziskava; razprava je bila vsestranska; vsestransko obvladanje učnih predmetov popolno, temeljito // ki obvlada mnoga področja: vsestranski športnik, umetnik / vsestranska osebnost osebnost, ki ima zelo razvite telesne, razumske, čustvene, družbene lastnosti 3. primeren, uporaben za različne namene: vsestranska priprava; vsestransko vozilo / vsestranska uporabnost česa vsestránsko prisl.: vsestransko delovati; vsestransko se spremeniti; predlog je bil vsestransko sprejet; vsestransko uporabni izdelki ♪
  5.      vseúm  -a m (ȗ) knjiž., redko vseobsegajoč um: narava je izraz vseuma ♪
  6.      vsevédnež  -a m (ẹ̑) ekspr. vseveden človek: samozavesten vsevednež ♪
  7.      vsèzavérodómcesárjevstvo  -a s (ȅ-ẹ́-ọ̑-á) ekspr. miselnost konservativne smeri v slovenski politiki v 19. stoletju, ki se je izražala v geslu vse za vero, dom, cesarja: vsezaverodomcesarjevstvo Kmetijskih in rokodelskih novic ♪
  8.      vseznánje  -a s (ȃ) knjiž. znanje vsega: površno, rutinsko vseznanje; imeti občutek vseznanja ♪
  9.      vsiljív  -a -o prid., vsiljívejši (ȋ í) 1. ki si prizadeva doseči pri kom, da kljub odporu kaj vzame, sprejme: vsiljiv akviziter, trgovec // ki si prizadeva doseči pri kom kaj sploh: vsiljiv prosilec; po naravi ni vsiljiv; ženske ga ne marajo, ker je preveč vsiljiv // ki si kljub nezaželenosti, nasprotovanju prizadeva priti kam: vsiljivi obiskovalci; vsiljivi otroci / živali so odganjale vsiljive muhe in obade 2. ki izraža, kaže prizadevanje koga doseči kaj kljub nezaželenosti, nasprotovanju: vsiljiva prošnja; vsiljivo prigovarjanje / ni marala vsiljive domačnosti; vsiljiva ustrežljivost // ekspr. ki obstaja, se pojavlja kljub nezaželenosti, odklanjanju: vsiljiva voda je zalivala vse od kraja / pregnati vsiljive misli / njegova navzočnost je bila vsiljiva 3. ekspr. neprijetno močno zaznaven, opazen: vsiljiv glas telefona; vsiljiv kos pohištva; vsiljiv vonj; vsiljive barve vsiljívo prisl.: vsiljivo ponujati blago; vsiljivo spraševati, zanimati se za kaj; biti vsiljivo vljuden ♪
  10.      vsípek  -pka m (ȋ) metal. mešanica rude, koksa in dodatkov, ki se vsuje v plavž; vsip: pripraviti vsipek za plavž ♪
  11.      vsrkávanje  -a s (ȃ) glagolnik od vsrkavati: naprava za vsrkavanje mivke; izpihovanje in vsrkavanje / vsrkavanje hranljivih snovi; sposobnost tal za vsrkavanje vlage ♪
  12.      vstája  -e ž (ȃ) upor velikega števila ljudi proti obstoječi oblasti: vstaja izbruhne, se širi, zajame ves narod; organizirati, pripravljati, voditi vstajo; ekspr. zadušiti vstajo; kmečka, narodna vstaja; splošna ljudska vstaja; vstaja proti okupatorju / dan vstaje 22. julij ♦ zgod. boksarska vstaja vstaja boksarjev na Kitajskem v začetku 20. stoletja; ilindenska vstaja vstaja makedonskega naroda proti Turkom, ki se je začela 2. avgusta 1903 ♪
  13.      vstájanje  -a s (ā) glagolnik od vstajati: vstajanje in sedanje ga je utrujalo / zgodnje vstajanje; zvočni znak za vstajanje / vstajanje megle v dolini ♪
  14.      vstáti  vstánem dov. (á ȃ) 1. spraviti se iz ležečega ali sedečega položaja v pokončnega: govoreči je vstal, da bi ga bolje slišali; hitro, sunkovito vstati; vstati iz postelje, izza mize, s stola / vstati komu odstopiti mu sedež // spraviti se v pokončen položaj po spanju, počitku: mati je že vstala, otroci pa še spijo; vstati ob šestih; pozno, zgodaj vstati // (po ozdravljenju) zapustiti bolniško posteljo: bolnik je že vstal; en teden ne sme vstati; danes je prvič vstala; kmalu ne bo mogel več vstati / pog. bali so se, da ne bo več vstala iz postelje ozdravela; star. vstati od bolezni 2. ekspr., v zvezi z od prenehati delati kaj v sedečem položaju: vstati od dela, učenja / težko vstane od knjige preneha brati, se učiti 3. nav. ekspr., s prislovnim določilom pokazati se višje od okolice: iz morja je vstal otok; pred njim je vstala tovarna / sonce je že vstalo vzšlo // pojaviti se premikajoč se s tal navzgor: z jezera je vstala megla; za njimi je vstal oblak prahu / pred njim so vstale čudne pošasti so se pojavile // nastati, pojaviti se sploh: na teh tleh je vstala kultura, edinstvena na svetu; pri njih je vstalo novo življenje / sredi noči je vstala burja začela pihati; pojavili so se oblaki in vstal je vihar / vstal mu je dvom, sum začel je dvomiti, sumiti; v srcu mu vstane jeza, skrb, žalost postane jezen, zaskrbljen, žalosten; v ljudeh je vstalo sovraštvo do tujcev začeli so sovražiti tujce / v njem so vstale maščevalne misli 4. ekspr. pojaviti se v zavesti koga: iz pozabe so vstali dogodki iz mladosti; pred njim je vstalo nerešljivo vprašanje / v spominu so mu vstali neznani obrazi spomnil se je neznanih obrazov 5. ekspr. prenehati biti v negativnem, neugodnem stanju: vstati iz revščine, sužnosti / pesn. vstati od smrtnega spanja / verjeli so, da bo njihova domovina nekoč vstala se obnovila, okrepila; že ugasla ljubezen je spet vstala 6. ekspr., navadno v zvezi s proti upreti se, začeti nasprotovati komu: ljudstvo je vstalo proti taki odredbi; vstati proti krivici; vstali so kot en mož proti sovražniku 7. v krščanstvu priti v stanje združitve duše s telesom ob koncu sveta: verovati, da bodo mrtvi vstali / vstati od mrtvih / Kristus je vstal od mrtvih vstal tretji dan po smrti ● vznes. vstal je velik pesnik, prerok nastopil; ekspr. vstal je vik in krik začeli so se zelo razburjati; ekspr. vstati z levo nogo biti slabo razpoložen; knjiž. vstal je na pot odšel je; od mize je vstal še lačen ni se najedel do sitega vstávši zastar.: komaj vstavši ranjenec je spet padel vstàl -ála -o: kip vstalega Kristusa; pravkar vstali otrok; krotil je vstalo jezo ♪
  15.      vstáva  -e ž (ȃ) med. položaj plodu pred porodom in med njim: zatilna vstava plodu v maternici ♪
  16.      vstávek  -vka m (ȃ) kar je vstavljeno v kaj: palica s kovinskimi vstavki // obrt. ustrezno oblikovan kos tkanine, ki se všije v oblačilo na določenem mestu zaradi kroja ali za popestritev: okrasni vstavek pri bluzi; bogata, z zvončastimi vstavki razširjena krila // v prvotno besedilo vstavljene besede ali stavki: vriniti vstavek v pogodbo; avtorjevi popravki in vstavki ♪
  17.      vstavítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od vstaviti: vstavitev rokavov; vstavitev ogrevalnega vložka v peč / vstavitev dodatnega lista ♪
  18.      vstáviti  -im dov. (á ȃ) dati, namestiti kaj v za to namenjeno odprtino: vstaviti sodu dno; vstaviti kamenček v prstan; vstaviti očalne leče v okvire; vstaviti nova okna / vstaviti šivanko v stroj / vstaviti meč v nožnico vtakniti // dati, namestiti kaj med kaj: vstaviti plast izolatorja; vstaviti kartonček med listke / vstaviti manjkajoče podatke ◊ elektr. vstaviti podatke v (elektronski) računalnik vnesti; mat. vstaviti eno enačbo v drugo vstávljen -a -o: v pisalni stroj vstavljen papir; rokavi so vstavljeni ♪
  19.      vstavítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vstavitev: vstavitveni postopek / narediti vstavitveni znak za izpuščeno besedo ♪
  20.      vstavljálnica  -e ž (ȃ) uganka, pri kateri je treba v besedo, besede vstaviti manjkajoče črke, da se dobi rešitev: dopolnjevanke, izpolnjevanke in vstavljalnice ♪
  21.      vstávljanje  -a s (á) glagolnik od vstavljati: vstavljanje rokavov; vstavljanje leč v okvire / vstavljanje podatkov ♦ elektr. vstavljanje podatkov v računalnik vnašanje ♪
  22.      vstávljati  -am nedov. (á) dajati, nameščati kaj v za to namenjeno odprtino: vstavljati bisere v nakit; vstavljati slike, stekla v okvire; vstavljati zadrgo // dajati, nameščati kaj med kaj: vstavljati letve med deske / pravilno vstavljati manjkajoče podatke ♪
  23.      vstavljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da vstaviti: v odprtino vstavljiva cev / plašč z vstavljivo toplo podlogo ♪
  24.      vstòp  vstópa m (ȍ ọ́) 1. glagolnik od vstopiti: zagotoviti potnikom varen vstop in izstop; vstop posadke v letalo / prepovedal ji je vstop v hišo; ob vstopu je pozdravil / kot opozorilo nezaposlenim vstop prepovedan / vstop žile, živca v organ / vstop v društvo, nogometno reprezentanco / otrokov vstop v šolo; izpit je pogoj za vstop v višji letnik / dirigent je pevcu dal znak za vstop; vstopi glasbil / vstop mladih v književnost / vstop v novo desetletje / publ. hitri vstop gasilcev v akcijo je preprečil škodo // dovoljenje, pravica priti, vstopiti kam: imeti vstop v vse lokale; odkar so se sprli, nima vstopa v njihovo hišo; otroci imajo prost vstop otrokom ni treba plačati vstopnine 2. kraj, prostor, kjer se da v kaj priti: najti vstop v sotesko / vstop je pri sprednjih vratih ◊ alp. vstop v steno mesto, kjer se začne plezalni vzpon; navt. ladje čakajo na dovoljenje za vstop v pristanišče ♪
  25.      vstrélen  -lna -o prid. (ẹ̑) med., v zvezi vstrelna rana rana, ki jo naredi krogla ob vstopu v telo: vstrelna in izstrelna rana ♪

   29.526 29.551 29.576 29.601 29.626 29.651 29.676 29.701 29.726 29.751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA