Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (2.951-2.975)


  1.      dekoratêrka  -e ž (ȇ) ženska, ki se poklicno ukvarja z dekoriranjem ♪
  2.      dekoratêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na dekoraterje ali dekoraterstvo: opravljati dekoraterska dela; dekoraterska tehnika ♪
  3.      dekoratêrstvo  -a s (ȇ) dejavnost dekoraterjev: posvetil se je dekoraterstvu ♪
  4.      dekoratíven  -vna -o prid. (ȋ) namenjen olepšavi, okrasen: dekorativni elementi; dekorativna keramika, pisava; dekorativne tkanine / dekorativna umetnost; dekorativno slikarstvo / Japonke so zelo dekorativne v svojih kimonih / nav. slabš.: dekorativne fraze; ta pesem je zgolj dekorativna dekoratívno prisl.: dekorativno učinkovati; dekorativno poslikan strop ♪
  5.      dekoratívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost dekorativnega: plastična dekorativnost; dekorativnost blaga / ekspr. umetnost je zdrknila v golo dekorativnost ♪
  6.      dekoríranje  -a s (ȋ) glagolnik od dekorirati: ukvarjati se z dekoriranjem; dekoriranje sten ♪
  7.      dekorírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati dekoracijo, krasiti: dekorirati stanovanje / dekorirati oder za proslavo dekoríran -a -o: dekoriran prostor; dekorirana zaponka; slavnostno dekorirana miza ♪
  8.      dekórum  -a m (ọ̑) knjiž. ugled, čast, dostojanstvo: varoval je dekorum diplomatskega uradnika ♪
  9.      dekrepíden  -dna -o prid. (ȋ) knjiž. onemogel, izžit: dekrepiden alkoholik ♪
  10.      dekrepíten  -tna -o prid. (ȋ) knjiž., redko onemogel, izžit ♪
  11.      dekrét  -a m (ẹ̑) uradna listina, ki ureja službeno razmerje, odločba: zaprosil je za službo in kmalu dobil dekret; izdati, podpisati dekret; prejel sem dekret, da sem odpuščen iz službe; nastavitveni, premestitveni dekret // odredba, ukaz: ustanoviti šolo z dekretom / ekspr. takega stanja ni mogoče odpraviti z dekretom ♪
  12.      dekretál  -a m (ȃ) rel., v srednjem veku papeško pismo o rešitvi kakega cerkvenopravnega vprašanja: knjiga dekretalov ♪
  13.      dekretálije  -lij ž mn. (á ȃ) rel., v srednjem veku zbirka dekretalov: citati iz dekretalij ♪
  14.      dekretíranje  -a s (ȋ) glagolnik od dekretirati: mislil je, da lahko naloge reši le z dekretiranjem; administrativno, birokratsko dekretiranje ♪
  15.      dekretírati  -am dov. in nedov. (ȋ) predpisati, določiti z dekretom, odrediti: dekretirati reforme; vlada je dekretirala vrsto ukrepov / dekretirati koga na novo službeno mesto / ekspr. pravice ni mogoče zmeraj dekretirati dekretíran -a -o: odpor proti dekretiranemu optimizmu; ta oblast jim ni bila vsiljena in dekretirana ♪
  16.      dekristjanizácija  -e ž (á) knjiž. opuščanje, odpravljanje krščanskega: dekristjanizacija v mestih ♪
  17.      dekstrín  -a m (ȋ) kem. z encimi, s kislino ali praženjem delno razgrajen škrob: v ustih se začne presnavljati škrob v sladkor in dekstrin; pražen dekstrin; lahko prebavljivi dekstrin ♪
  18.      dekstrinizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) kem. spremeniti v dekstrin: dekstrinizirati moko, škrob ♪
  19.      dekstrínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dekstrin: dekstrinska raztopina / dekstrinsko lepilo ♪
  20.      dekstróza  -e ž (ọ̑) kem. monosaharid, ki je kemično vezan v trsnem sladkorju, škrobu in celulozi; glukoza ♪
  21.      dekúbitus  -a m (ȗ) med. rana na telesu, nastala zaradi dolgega ležanja; preležanina: dekubitus na hrbtu ♪
  22.      dekúrija  -e ž (ú) pri starih Rimljanih 1. vojaška enota desetih konjenikov: nad upornike so poslali dve dekuriji 2. občinski upravni svet v mestih ♪
  23.      dekúrion  -a m (ū) pri starih Rimljanih 1. poveljnik vojaške enote desetih konjenikov: ranjeni dekurion 2. član občinskega upravnega sveta v mestih: voliti dekurione ♪
  24.      dél  -a [tudi deu̯] m (ẹ̄) 1. kar nastane z delitvijo celote: razdeliti hlebec na dva dela; deseti del celote; večji, manjši del / film v dveh delih; vsebina drugega dela romana / v devetih delih bencina raztopiti en del parafina; pren. v tem mestu sem pustil del sebe 2. kar z drugimi sestavinami tvori celoto in ima navadno samostojno nalogo: razstaviti stroj na glavne dele; kupovati motor po delih; nadomestni, rezervni del; posamezni deli aparata; sestavni deli avtomobila / deli telesa 3. z rodilnikom kar predstavlja krajevno, področno, časovno omejitev česa: prišli so iz raznih delov dežele / vzhodni del Azije; publ. nevarno žarišče vojne v tem delu sveta / streha se znižuje proti zadnjemu delu avtomobila; brada mu pokriva spodnji del obraza; nadzemni del rastline; zgornji del stavbe je razsvetljen; obodni del pri kolesu; del lista, kjer vstopa glavna žila / jutro je najlepši del dneva / to je le del celotnega problema ♦ ekon. gibljivi del plače ki se spreminja glede na delovni, poslovni uspeh, življenjske stroške // z oslabljenim pomenom izraža količinsko omejitev: večji del izdelkov izvažajo; velik del ljudi tega ne ve; del vaščanov se vozi na delo v mesto; glavni del življenja je prebil v tujini 4. delež: vsak od dedičev je dobil enak del / tudi on je prispeval svoj del k uspehu ● star. dobil je svoj del prestopku primerno kazen; zastar. za moj del je ničvrednež po mojem mnenju; star. za ta del bi bilo bolje, če bi ostal doma kar se tega tiče, v tem primeru; ekspr. dober, lep del časa je zapravil v gostilni večino časa; ekspr. opravil je levji del posla največji del posla; delali so večji del ponoči večinoma, po večini ♪
  25.      délanec  -nca m (ẹ̑) vino, narejeno iz tropin, sladkorja in vode: pri hiši je samo še nekaj delanca ♪

   2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA