Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (29.426-29.450)



  1.      vplútje  -a s () glagolnik od vpluti: vplutje ladje
  2.      vpoglèd  -éda m ( ẹ́) 1. dejanje, ki se uresniči s tem, da se pogleda v kaj z namenom ugotoviti, spoznati vsebino: dovoliti, omogočiti komu vpogled v uradni spis / seznam, spisek je na vpogled javnosti ga javnost lahko pogleda, vidi 2. publ., navadno v zvezi z v pogled v kaj, ki omogoča spoznanje notranjih, globljih lastnosti: to dejstvo, poročilo daje, odpira, omogoča vpogled v dogajanje, stanje // v zvezi dobiti, imeti vpogled globlje (s)poznati kaj: dobiti, imeti vpogled v poslovanje; imeti širok vpogled v zadevo ◊ fin. hranilna vloga na vpogled hranilna vloga, izplačljiva ob predložitvi naloga za izplačilo
  3.      vpòj  -ôja m ( ó) glagolnik od vpiti, sprejeti vase: vpoj tekočine
  4.      vpójen  -jna -o prid., vpójnejši (ọ̄) nanašajoč se na vpoj ali vpijanje: vpojna vlakna / vpojna sposobnost / vpojni papir
  5.      vpojljív  -a -o prid. ( í) ki se da vpijati: vpojljiva emulzija // sposoben vpijati: vpojljiva tkanina
  6.      vpójnost  -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost vpojnega: dobra, velika vpojnost; vpojnost lesa, papirja
  7.      vpoklíc  -a m () glagolnik od vpoklicati: vpoklic obveznika / vpoklic k vojakom, na vojaške vaje / vojaški vpoklic // obvestilo o vpoklicu: brati, dobiti vpoklic
  8.      vpoklícanec  -nca m () kdor je vpoklican: prihod vpoklicancev v vojašnico / vojaški vpoklicanec
  9.      vpoklícati  -klíčem dov., vpoklícala in vpoklicála (í ) uradno poklicati koga na opravljanje vojaške dolžnosti: vpoklicati obveznike / vpoklicati k vojakom, pog. v vojsko vpoklícan -a -o: vpoklican nabornik; sam.: odhod vpoklicanih na fronto
  10.      vpoklícen  -cna -o prid. () nanašajoč se na vpoklic: vpoklicni rok / vpoklicni letnik
  11.      vprašálnik  -a m () besedilo z vprašanji, s katerimi se želi dobiti določene podatke: razmnožiti, sestaviti vprašalnik / anketni vprašalnik; vprašalnik za raziskavo javnega mnenja // list, listi s takim besedilom: poslati komu vprašalnik; rubrike vprašalnika / izpolniti vprašalnik; vpisati v vprašalnik
  12.      vpraševánje  -a s () glagolnik od vpraševati: vse vpraševanje je bilo zaman; vpraševanje, kaj je to in kaj ono, se ni nehalo; radovedno, tiho vpraševanje
  13.      vprék  predl. (ẹ̑) zastar., z dajalnikom kljub: priti vprek prepovedi
  14.      vpríčo  in vpričo predl. (í) z rodilnikom 1. za izražanje navzočnosti, prisotnosti: vpričo drugih so lepo ravnali z njo; vpričo otrok ne bi smeli tako govoriti; ošteti, udariti koga vpričo vseh 2. publ. zaradi: vpričo nastalega položaja je bilo treba nekaj ukreniti
  15.      vrabìč  -íča tudi vrábič -a m ( í; á) redko vrabček: nositi hrano vrabičem v gnezdu; vrabec in vrabiči
  16.      vráčarski  -a -o prid. () nanašajoč se na vrače ali vračarstvo: vračarski zagovori / dobro je opravljal svoje vračarsko delo
  17.      vračník  -a m (í) kdor kaj vrača: vračnik izposojenih knjig / posodil sem mu, ker je dober vračnik
  18.      vrág  -a m () 1. evfem. hudič: vrag se mu prikazuje; skleniti z vragom pogodbo za dušo; bati se koga kot živega vraga zelo; smrdeti kot tisoč vragov zelo; črn, grenek, hudoben kot vrag zelo / ali ga je vrag obsedel, da je tak / kot kletvica: o ti vrag ti; da bi te vrag; vrag te odnesi, vzemi; tristo vragov kosmatih, zelenih / naslikati vraga z rožički, repom in kopiti / iz škatle plane vrag figura na vzmeti, ki predstavlja hudiča 2. ekspr. zloben, hudoben človek: bodi previden, ta vrag je zmožen vsega / ta človek je pravi vrag // pog., z oslabljenim pomenom izraža negativen odnos do osebe ali stvari, ki jo določa navadno prilastek: niti en vrag ne kupi pri njem; ta vrag se ga večkrat napije / zmeraj dela, piše kakega vraga / vsega vraga najdeš, samo tistega ne, kar potrebuješ vse mogoče stvari / kot psovka: le čakajte, vragi; vrag ti pasji, ne boš več dolgo lajal 3. zastar. sovražnik: ujeti nekaj vragov / naša vojska je premagala vraga 4. pog., ekspr., navadno s prilastkom hrup, nemir: ne zganjajte vendar takega vraga zaradi te malenkosti / ta novica je naredila vraga in pol veliko vznemirjenje, zanimanje 5. pog., ekspr. neprijetnosti, težave: gospodar se je vrnil, zdaj bo pa vrag / da, to je tisti vrag, denarja nimamo; no, zdaj pa imamo vraga / boš že videl vraga / v povedni rabi carina, vojska je vrag 6. pog., ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža a) neprijetnost, težavnost česa: vrag je stati dve uri na mrazu; vrag je, če ti gre vse narobe b) nezadovoljstvo nad čim: vrag je vse skupaj 7. pog., ekspr., v prislovni rabi izraža a) s predlogom visoko stopnjo: do vraga vse uniči; pot se od vraga vleče; od vraga hiter je b) močno zanikanje: vraga veš, kako bo čez pet let; saj je prinesel. Vraga je / vraga kosmatega so plačali, nič c) v zvezi z vedeti negotovost, nedoločnost: to je izgubil vrag ve kateri človek; kdaj pridejo? Vrag vedi / zdaj so vrag si ga vedi kje; vrag ti ga vedi, kako je bilo 8. pog., ekspr., v zvezi poslati koga, iti, pobrati se k vragu izraža jezno odklonitev prisotnosti koga, zveze s čim: če vam ni prav, se poberite k vragu / pojdi k vragu s svojo zahtevo / ko so mu to povedali, jih je poslal k vragu / elipt. k vragu še denar 9. pog., ekspr., v medmetni rabi izraža a) močno čustveno prizadetost: vrag (ga) vedi, kod hodi; kdo, za vraga, te je poslal tja b) močno zanikanje ali omalovaževanje: vrag, pa tako plačilo c) podkrepitev trditve: ni vrag, da pridejo; tristo vragov, da je res č) jezo, nejevoljo nad kom: vrag naj ga vzame; da bi te vrag; kako, za vraga, pa naj jaz to vem ● pog., ekspr. podjetje jemlje, je vzel vrag propada, je propadlo; pog., ekspr. skril sem ga, da ga vrag ne najde prav nihče; pog., ekspr. ko sede za volan, ga obsede vrag postane nepremišljen, izzivalen, divji; pog., ekspr. živega vraga se ne boji prav nikogar; pog., ekspr. izpuliti vragu rep doseči, napraviti kaj navidez nemogočega; z drznim dejanjem napraviti kaj neškodljivo; pog., ekspr. doživeti, narediti vraga in pol zelo veliko; pog., ekspr. slikati vraga bolj črnega, kot je v resnici imeti kaj za bolj negativno, kot je v resnici; pog., ekspr. ta človek je od vraga doseže tudi kaj navidez nemogočega; je zelo hudoben; pog., ekspr. hiša, kupčija je šla k vragu je propadla; pog., ekspr. tega za vraga ne morem najti nikakor; pog., ekspr. če jih gre pet ali šest, je vendar isti vrag je vseeno; pog., ekspr. odšel je. Vrag z njim izraža jezo in nezadovoljstvo; pog., ekspr. jezditi, voziti kot vrag zelo hitro, dobro; preg. kadar ima vrag mlade, nima nikoli samo enega slabih posledic česa hudega, nezaželenega je navadno večrib. morski vrag manta; zool. morski vrag morska riba z velikimi usti, ki privablja plen z izrastkom na šibi podobni tvorbi hrbtne plavuti, Lophius piscatorius vrága pog., ekspr.: vraga, dajte že enkrat mir; prišel je. Vraga; to je živčnost. Vraga živčnost, strahopetnost; prim. vragsigavedi, vragvedi ipd.
  19.      vragomólec  -lca m (ọ̑) knjiž., redko satanist: vera vragomolcev
  20.      vránček  -čka m () ekspr. manjšalnica od vranec: jezditi, vpreči vrančka
  21.      vránec  -nca m (ā) konj črne barve: jezditi, vpreči vranca; hrzanje vranca; belec in vranec / konj vranec
  22.      vránglovec  -vca m (á) med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik protirevolucionarnih sil generala Wrangla: boji z vranglovci; denikinci in vranglovci
  23.      vránica  -e ž (á) organ v levem zgornjem delu trebušne votline med želodcem in rebri, v katerem se razkrajajo rdeče krvne celice in nastajajo bele: z operacijo odstraniti vranico; otekla vranica
  24.      vráničen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na vranico: vranična poškodba ◊ anat. vranična ovojnica; gastr. vranični žličniki jušna zakuha iz vranice, maščobe, jajc in začimb; med., vet. vranični prisad kužna bolezen goveda, konj, prašičev s povečano vranico, nalezljiva tudi za človeka
  25.      vráničnik  -a m (á) bot. rastlina s trirobim ali štirirobim steblom in zelenkasto rumenimi cveti v socvetju, Chrysosplenium

   29.301 29.326 29.351 29.376 29.401 29.426 29.451 29.476 29.501 29.526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA