Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (29.401-29.425)



  1.      votlíkav  -a -o prid. (í) geogr. poln votlinic, votlin: votlikav apnenec; kraška tla so votlikava
  2.      vótlost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost votlega: votlost kosti, predmeta / ekspr. votlost glasu
  3.      vozár  -ja m (á) knjiž. kdor vozi, prevaža s konjsko vprego; voznik, prevoznik: vozar je okomatal konja ♦ voj. vojak, ki vodi in oskrbuje konjsko vprego
  4.      vózek  -zka m (ọ̑) 1. ekspr. manjšalnica od voz: naložiti, riniti vozek 2. igrača, ki predstavlja voz: otrok se je igral z vozkom
  5.      vozíkati  -am nedov. ( ) ekspr. voziti: vozikati koga po morju / vozikati se semintja po mestu
  6.      vozlìč  -íča m ( í) manjšalnica od vozel: narediti vozlič ♦ med. (pevski) vozlič vezivna ali vnetna kepica na glasilkah, ki povzroča hripavost
  7.      vozlíčast  -a -o prid. (í) ki ima vozliče: vozličasta nit, preja; vozličasta tkanina / ekspr. vozličasti prsti
  8.      vozlíček  -čka m () manjšalnica od vozel: na tkanini so se ob drgnjenju naredili vozlički; zategniti vozliček / otipati vozličke na koži
  9.      vozlíšče  -a s (í) navadno s prilastkom 1. kraj, prostor, kjer se prepleta, stika več prometnih poti: cestno, železniško vozlišče / ureditev ljubljanskega prometnega vozlišča / na tem vozlišču je promet zelo povečan križišču // kraj, prostor, kjer se prepleta, stika kaj sploh: vozlišče podmorskih kablov 2. kraj, prostor, kjer se kaj osredotoča, prepleta: mesto je vozlišče različnih miselnih tokov; politično, trgovsko vozlišče // ekspr. središče: tu je vozlišče evropskega slikarstva; Pariz, veliko kulturno vozlišče 3. kar je za kaj najvažnejše, najpomembnejše: psihološko vozlišče drame; vozlišče literarnozgodovinskih nasprotij / ekspr. v tem je vozlišče vseh protislovij, sporov bistvo, jedropubl. novi program je bil vozlišče razpravljanja na kongresu ključna točka; publ. to so vozlišča, ob katerih so se zaostrila družbena nasprotja sporna mesta, vprašanjageom. prebodišče dane ravnine z osjo uporabljanega koordinatnega sistema; grad. vsako od sečišč v nosilcu, sestavljenem iz palicam podobnih nosilnih elementov, ki tvorijo trikotnike; ptt skupina (telefonskih) central s povezavami in priključki na določenem območju
  10.      vozlíščen  -čna -o prid. () knjiž. ključen, osnoven: vozliščna točka problema; vozliščno vprašanje ◊ grad. vozliščna pločevina pločevina, s katero se okrepi stik dveh konstrukcijskih delov ali zagotovi varen stik dveh ali več (gradbenih) elementov; ptt vozliščna (telefonska) centrala telefonska centrala v medkrajevnem avtomatskem omrežju, na katero je vezanih več končnih medkrajevnih central
  11.      vozlóvje  -a s (ọ̑) knjiž. več vozlov, vozli: razvezati vozlovje / vozlovje mednarodnih odnosov
  12.      vôzlovka  -e ž (ó) fiz. črta, v kateri v stoječem valovanju mirujejo deli nihajočega telesa; vozelna črta
  13.      vozníca  -e ž (í) ženska oblika od voznik: voznica je pred križiščem zavila na levo; voznica osebnega avtomobila
  14.      vozník  -a m (í) kdor (poklicno) vozi avtomobil: postati voznik; voznik je pravočasno ustavil; dober, izkušen, previden voznik; voznik avtobusa, taksija, tovornjaka / poklicni voznik / voznik avtomobila // kdor vozi kako vozilo sploh: voznik je pognal konja in voz se je premaknil; voznik čolna, motornega kolesa, tramvaja; voznik kočije, traktorja, viličarja
  15.      vozníkov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na voznika: voznikov sedež / usesti se na voznikovo stran / potniki naj ne vstopajo brez voznikovega dovoljenja
  16.      voznína  -e ž () plačilo za vožnjo, prevoz: voznina je za otroke znižana; pobirati voznino / plačati voznino
  17.      vóž  -í ž, daj., mest. ed. vóži (ọ̑) nar. severovzhodno vrv: napeti, odvezati vož
  18.      vpadíščnica  -e ž () fiz. vpadna pravokotnica
  19.      vpeljáva  -e ž () glagolnik od vpeljati: vpeljava papirnatega denarja, poštnih številk / vpeljava novih pojmov v matematiki / vpeljava slovenščine kot učnega jezika / vpeljava traku skozi zanke
  20.      vpéti  vpnèm dov., vpél; nam. vpét in vpèt (ẹ́ ) narediti, da je kaj trdno nameščeno, pritrjeno na določenem mestu, v določenem položaju: vpeti platno v okvir; vpeti sveder v držalo; vpeti v zid vpét -a -o: predmet ni dobro vpet; vpeta vrv; poezija je vpeta med preteklost in prihodnost ♦ grad. enostransko vpete stopnice stopnice, vgrajene v zid samo na eni strani
  21.      vpiját  -a m () nar. kdor zelo vpije: vsi so se bali tega vpijata // otrok, zlasti majhen: hiša je bila polna vpijatov
  22.      vpisnína  -e ž () znesek, ki se plača za vpis v šolo, organizacijo: določiti vpisnino
  23.      vplačeváti  -újem nedov.) delati, da pride določena denarna vsota na kak račun: vplačevati prispevek za pokojnino
  24.      vpletênost  -i ž (é) ekspr. dejstvo, da je kdo udeležen pri čem: vpletenost velikih sil v vojno
  25.      vplúti  vplôvem in vplújem dov., tudi vplovíte (ú ó, ú) s plutjem priti v kaj: ladja vplove v pristanišče, zaliv

   29.276 29.301 29.326 29.351 29.376 29.401 29.426 29.451 29.476 29.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA