Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (29.201-29.225)


  1.      vkláda  -e ž (ȃ) star. 1. temelj: v strugo so za mostne vklade zabili debela bruna; hiša stoji na trdni vkladi 2. plošča, ki zapolnjuje odprtino v osnovnem okviru vrat, oblog; tabla: starinska vrata z izrezljanimi vkladami ♪
  2.      vklesávati  -am nedov. (ȃ) s klesanjem delati, oblikovati kaj v kaj: vklesavati imena v kamen // ekspr. delati, oblikovati kaj v kaj sploh: težko delo in pomanjkanje vklesavata ostre poteze v njihove obraze ♪
  3.      vkljúčno  prisl. (ȗ) 1. izraža, da je navedeni končni čas vključen v omejeno časovno obdobje: prošnje je treba oddati do vključno 20. januarja; tečaj bo trajal od ponedeljka do vključno sobote / publ. otrokom do vključno dvanajstega leta je vstop prepovedan do dopolnjenega trinajstega leta 2. izraža, da je kaj upoštevano v kaki količini; skupaj, vred: na tekmovanju bo vključno z našo reprezentanco sodelovalo petnajst držav / piše se tudi z vejico odbor šteje dvanajst članov, vključno s predsednikom; publ. prenočišče, vključno z zajtrkom, stane petsto dinarjev prenočišče z zajtrkom // publ. izraža, da se kaj ne izvzema; tudi, celo: lokal je odprt vse dni vključno v nedeljo / piše se tudi z vejico raziskava obravnava pojave modernega življenja, vključno javna komunikacijska sredstva ♪
  4.      vkòp  vkópa m (ȍ ọ́) glagolnik od vkopati: pred vkopom drogov so teren dobro utrdili / čas, določen za vkop čete; ukaz za vkop ◊ grad. široko korito, izkopano v teren, navadno zaradi graditve prometne poti ♪
  5.      vkŕcanje  -a s (r̄) glagolnik od vkrcati: določiti kraj in čas vkrcanja; vkrcanje potnikov; dovoljenje za vkrcanje / vkrcanje prtljage ♪
  6.      vkríž  prisl. (í) star. navzkriž, križem: dati, zložiti vkriž ● star. to mi hodi vkriž povzroča težave ♪
  7.      vkúhati  -am dov. (ú ȗ) s kuhanjem konzervirati: vkuhati breskve, češnje, fižol; vkuhati sadje, zelenjavo za zimo vkúhan -a -o: postreči z vkuhanim sadjem ♪
  8.      vkuhávanje  -a s (ȃ) glagolnik od vkuhavati: vkuhavanje hrušk, sadja / kozarci za vkuhavanje ♪
  9.      vkuhávati  -am nedov. (ȃ) s kuhanjem konzervirati: vkuhavati breskve; vkuhavati sadje za zimo ♪
  10.      vkùp  prisl. (ȕ) skupaj: držati prste vkup; stiskali so se vkup, da jih ni zeblo / pog. sklicati, zbrati (se) vkup sklicati, zbrati (se) / pogosto so bili vkup; učiti se, živeti vkup s kom / v medmetni rabi: otroci, vkup, zdaj je pravi čas; geslo kmečkih upornikov le vkup, le vkup, uboga gmajna / vse vkup se mu je zdelo smešno ● pog., ekspr. to boš sam zmogel, dosti te je vkup si velik, močen; pog. to ni vse vkup nič izraža nezadovoljstvo, nestrpnost; pog. vsi učenci v razredu držijo vkup se razumejo, med seboj podpirajo; pog. lesti vkup od lakote biti zelo lačen; postajati slaboten, brez moči od lakote; pog. denar ti kar vkup leti ga na lahek način zaslužiš; pog. tako sva tudi midva prišla vkup se spoznala, se zbližala; pog. kar boš vkup spravil, ti bodo vzeli zbral, privarčeval; pog. gliha vkup štriha ljudje podobnih, navadno slabih lastnosti se radi družijo, dobro razumejo ♪
  11.      vkúpaj  prisl. (ȗ) star. skupaj: biti, živeti vkupaj; vkupaj sva hodila v šolo ♪
  12.      vkúpe  prisl. (ȗ) star. skupaj: biti, hoditi, živeti vkupe / malo potrpite vsi vkupe ♪
  13.      vkúpen  -pna -o prid. (ȗ) star. skupen: vkupno delo / vkupne koristi ♪
  14.      vkúpnost  -i ž (ȗ) star. skupnost: delati za dobro vkupnosti / narodna, šolska vkupnost ● star. druži ju veliko vkupnosti skupnih lastnosti, stvari ♪
  15.      vkváčkati  -am dov. (ȃ) obrt. 1. s kvačkanjem vstaviti: vkvačkati kroge, zvezde v prt 2. s kvačkanjem narediti v kaj: v isto mesto vkvačkamo dva stebrička ♪
  16.      vláča  -e ž (á) 1. agr. orodje iz med seboj z verigami ali gibljivimi členi povezanih lesenih ali z železom okovanih prečk za ravnanje zemlje: z vlačo ravnati brazde 2. mn., nar. priprava iz skupaj zvezanih vej za spravljanje sena, stelje v dolino: narediti vlače ♪
  17.      vláček  -čka m (ȃ) vlakec: vlaček odpelje čez pol ure / otrok se igra z vlačkom ♪
  18.      vláčen  -čna -o prid. (ā) star. vlečljiv: vlačna sredica slabo pečenega kruha / vlačno blago raztegljivo / vlačen les prožen, žilav ● zastar. vlačna žival vlečna žival ♪
  19.      vláčenica  -e ž (ā) agr. z zemljo pokrita rozga, ki požene korenine: razmnoževati trto z vlačenicami ♪
  20.      vláčenje  -a s (á) glagolnik od vlačiti: vlačenje ladij / vlačenje hlodov iz gozda / vlačenje po policiji / vlačenje z različnimi branami ♪
  21.      vlačílec  -lca [lc in u̯c; tretji pomen u̯c] m (ȋ) 1. vozilo za vleko vozil brez lastnega pogona: vlačilcu se je med vožnjo odpel priklopnik; voznik vlačilca ♦ voj. vlačilec topa 2. navt. ladja za vleko, reševanje ladij: vlačilec je ladjo spravil v pristanišče; morski, rečni vlačilec; krmar vlačilca 3. kdor kaj vleče: vlačilci vozičkov v rudniku ♪
  22.      vlačílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vlačenje ali vlečenje: vlačilni čoln; vlačilna vrv ◊ agr. vlačilna motika motika s širokim, spodaj ravnim rezilom; greblja; navt. vlačilna steza steza na rečnem bregu za vprego, ki vleče ladjo proti toku; rib. vlačilna mreža mreža, ki se razpeta vleče po morskem dnu ♪
  23.      vlačílka  -e ž (ȋ) rib. ribiška ladja, ki vleče vlačilno mrežo: vlačilka spušča mrežo v vodo ◊ teh. (vrv) vlačilka vrv pri žičnici, ki vleče breme po nosilni vrvi; vlečna vrv ♪
  24.      vlačíti  in vláčiti -im nedov. (ȋ á) 1. večkrat vleči: vlačil je vrvico gor in dol / vlačiti ladje v pristanišče / ekspr. za seboj vlači dolgo ogrinjalo vleče 2. spravljati les v gozdu do poti tako, da drsi po tleh: vlačiti s konji / vlačiti hlode 3. ekspr., s prislovnim določilom spravljati kaj na drugo mesto, v drug položaj: vlačiti pohištvo iz ene sobe v drugo / ni hotel vlačiti košare s police nad njegovo glavo jemati; vlačil je žemljo po rokah jo preprijemal, prestavljal 4. ekspr. nositi, zlasti kaj težkega: težko vlači s seboj vso opremo / zmeraj vlači s seboj ves denar ima, nosi 5. ekspr., s prislovnim določilom spravljati koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove privolitve: dolgo so jih vlačili po zaporih / vlači jo na različne prireditve, čeprav je ne zanimajo vodi 6. nar. branati: orati in vlačiti ● ekspr. spet vlači na dan nekdanje doživljaje se jih spominja, pripoveduje o njih; star. vlačiti koga po zobeh opravljati, obrekovati vlačíti se in vláčiti se 1. s prislovnim določilom premikati se, stalno dotikaje se podlage: krilo se vlači za njo po tleh 2. ekspr. s težavo hoditi: z opotekavimi koraki se vlači za plugom; vlačiti se kot megla, senca 3. ekspr. potepati se, pohajkovati: doma je toliko dela, ti pa se vlačiš kdo ve kod / štiri leta se je vlačil po frontah je bil 4. ekspr. pojavljati se na večji površini: megle, oblaki se vlačijo po dolini 5. ekspr. opravljati spolne odnose za plačilo: preživlja se tako, da se vlači 6. slabš. imeti s stališča določene ljubezenske zveze nedovoljene spolne odnose: vlači se z ničvrednimi ženskami ♪
  25.      vlačljív  -a -o prid. (ȋ í) star. vlečljiv: testo je vlačljivo ♪

   29.076 29.101 29.126 29.151 29.176 29.201 29.226 29.251 29.276 29.301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA