Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (29.176-29.200)


  1.      visokonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. dolgonog: visokonog konj, pes; visokonoga štorklja ♪
  2.      visokonós  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ekspr. domišljav, prevzeten: postati visokonos; visokonosa in neprijazna ženska ♪
  3.      visokooktánski  -a -o prid. (ȃ) teh., v zvezi visokooktanski bencin bencin, ki ima oktansko število okoli sto: proizvodnja visokooktanskega bencina ♪
  4.      visokostêbeln  -a -o [bǝl] prid. (ȇ) ki ima visoko, dolgo steblo: visokostebelne rastline ♦ vrtn. visokostebelna vrtnica visoko na steblo podlage cepljena vrtnica, ki se oblikuje v krošnjo ♪
  5.      vistavizíjski  -a -o prid. (ȋ) film. nanašajoč se na snemanje na filmski trak, ki teče vodoravno skozi kamero, in ustrezno projiciranje na široko platno: vistavizijski film / vistavizijska tehnika ♪
  6.      víšek  -ška m (ȋ) 1. razvojna stopnja, obdobje največje kakovosti, uspešnosti: v športni karieri je že dosegel višek; prenehala je igrati, ko je bila na višku / umetnost ima svoje viške in padce / opera je bila v tem času na višku // obdobje, ko ima kaj največjo mero zanj značilnih lastnosti: nastopil je višek poletja / že davno je prekoračil višek svojega življenja // stopnja največje intenzivnosti: v drugem tednu cvetenje doseže višek; boj je prišel do svojega viška / njegova ustvarjalnost je na višku 2. najboljši dosežek, predstavnik česa: ta roman je višek v svoji zvrsti / koncert filharmonikov predstavlja višek sezone 3. neustalj. presežek, ostanek: prodati viške hrane; telo oddaja višek toplote / višek delovne sile 4. star. vrh, vzpetina: z viška je najlepši razgled / steza gre čez višek grebena / ustavili so se na višku klanca 5. star. višina: skočil je z viška na tla; ptica je šinila v sinje viške 6. zastar., v prislovni rabi, v zvezi na višek kvišku, navzgor: maček drži rep na višek; dvigniti kaj na višek ● ekspr. udaril ga je, to je višek izraža ogorčenje; ekspr. zanj je višek sreče, če lahko potuje najbolj je srečen ♪
  7.      víškati  -am nedov. (ȋ) nar. pestujoč dvigovati: ti si pa vsa očetova; ni čuda, če te je vsako minuto nosil na rokah in te viškal (F. Bevk) ♪
  8.      vitalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na vitalizem: vitalistična filozofija; vitalistična biološka teorija / vitalistični pesnik, pripovednik / vitalistična lirika ♪
  9.      vítel  -tla [tudi ǝu̯] m (í) 1. naprava, na katero se navija vrv, žica pri dviganju, vlačenju: z vitlom vleči mrežo na ladjo; vitel za dviganje bremen / motorni, ročni vitel; sidrni vitel za spuščanje in dviganje sidrne verige 2. agr. priprava za vrtenje pogonske gredi, ki jo poganja vprežna živina: vpreči konje v vitel; mlatilnica z vitlom ♪
  10.      vítičje  -a s (ȋ) več vitic, vitice: rastlina se z vitičjem oprijema opore ♪
  11.      vitoróg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima zavite rogove: vitorogi voli ♪
  12.      vitrít  -a m (ȋ) petr. sestavina premoga brez ohranjene celične strukture: vitrit in fuzit ♪
  13.      viváce  [vivače] prisl. (ȃ) muz., označba za hitrost izvajanja živo: igrati vivace viváce vivácea m stavek ali skladba v tem tempu: glasba preide iz vivacea v largo ♪
  14.      vivárij  -a m (á) zaprt prostor za gojenje kopenskih, vodnih živali in rastlin: na šoli so uredili vivarij ♪
  15.      vívat  medm. (ȋ) knjiž. naj živi: vivat svoboda / kot pozdrav vivat, vivat; sam.: trikratni vivat našim športnikom ♪
  16.      vívček  -čka m (ȋ) lesena pipa s kratko ukrivljeno cevjo: iztrkati, natlačiti vivček ♪
  17.      vívek  -vka m (ȋ) zool. po hrbtu zelenkasto črna močvirska ptica z dolgim črnim čopom; priba: vivki vivkajo ♪
  18.      vivipár  -a m, mn. tudi vivipára s (ȃ) zool. žival, pri kateri se zarodek razvije v materinem telesu in rodi žive mladiče, živorodna žival: proučevati vivipare ♪
  19.      vivipár  -a -o prid. (ȃ) zool. živoroden: nekatere ribe so vivipare ♪
  20.      vivipáren  -rna -o prid. (ȃ) 1. zool. pri katerem se zarodek razvije v materinem telesu in rodi žive mladiče; živoroden: viviparne živali 2. bot. ki razvije namesto cvetov olistane brstiče: viviparne rastline ♪
  21.      vivisékcija  -e ž (ẹ́) 1. rezanje telesa živih živali v raziskovalne namene: opravljati vivisekcijo; protestirati proti vivisekciji 2. knjiž. analiza, razčlenjevanje: intelektualistična vivisekcija; neprizanesljiva vivisekcija družbe ♪
  22.      viviséktor  -ja m (ẹ́) kdor opravlja vivisekcijo: ugotovitve vivisektorjev ♪
  23.      vizionárski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na vizionarje ali vizionarstvo: vizionarsko doživljanje / vizionarski načrti; vizionarska politika / pripisujejo mu vizionarske sposobnosti jasnovidne ♪
  24.      vizíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vizito: vizitni zapiski / vizitna obleka obleka za obiske ♪
  25.      víža  -e ž (ȋ) 1. star. napev: zapisati, zapomniti si vižo; zažvižgati vižo znane pesmi; zlagati viže in besedila // s prilastkom melodija: igrati operetne viže; otožne viže; plesna viža 2. pog. krajša, navadno narodno-zabavna skladba: godci so igrali vižo za vižo; poslušati poskočne viže in valčke 3. star., v prislovni rabi, v zvezi z na način: na vse viže se je trudil / na tako ali drugačno vižo se bo rešil ● pog., ekspr. na (vse) mile viže mu je prigovarjal zelo; star. na vsako vižo bo prišel gotovo ♪

   29.051 29.076 29.101 29.126 29.151 29.176 29.201 29.226 29.251 29.276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA