Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (28.526-28.550)



  1.      urbán  -a -o prid. () knjiž. mesten, mestno urejen: tudi okolica mesta je že urbana; urbana naselja, središča / urbani prebivalci; industrijska družba postaja vse bolj urbana ♦ soc. urbana sociologija sociologija, ki proučuje družbene odnose v mestnem okolju; vet. urbana steklina steklina pri živalih v naseljih, mestna steklina
  2.      urbár  -ja m (á) zgod. knjiga s seznamom dohodkov zemljiškega gospoda od podložnikov: v urbarju zapisane dajatve; urbarji kočevskega zemljiškega gospostva / sestaviti urbar / prenovljeni ali reformirani urbarji sestavljeni na osnovi temeljnih urbarjev z vpisanimi spremembami; rektificirani urbarji sredi 18. stoletja popravljeni in uradno potrjeni urbarji; temeljni urbarji uporabljani daljše časovno obdobje
  3.      urbariálen  -lna -o prid. () urbarski: urbarialne dajatve / urbarialni patent v fevdalizmu patent, s katerim je Jožef II. leta 1789 omejil podložniška bremena na denarno dajatev, odmerjeno po donosu kmetije
  4.      urédba  -e ž (ẹ̑) 1. splošni pravni akt, ki ga izda najvišja izvršna oblast na podlagi ustave ali zakona: izvršni svet je izdal uredbo; uredba o deviznem poslovanju / objaviti, podpisati uredbo; tako piše v uredbi / kršiti uredbo / izvršilna, pooblastilna uredba; uredba z zakonsko močjo ki se izda v izjemnih razmerah in jo mora pozneje (zvezna) skupščina potrditi ali zavrniti 2. star. urejevalna pravila, načela: podedovane moralne uredbe 3. star. ureditev: nova uredba prostorov / uredba knjige / federativna, politična uredba
  5.      uredníški  tudi urédniški -a -o prid. (; ẹ̑) nanašajoč se na urednike: uredniško delo / uredniški kolektiv; glavni uredniški odbor / uredniška soba
  6.      urejeválnik  -a m () elektr. računalniški program za postavljanje, oblikovanje in popravljanje datotek pred njihovo dokončno uporabo: grafični urejevalnik; urejevalnik besedil
  7.      uresničeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na uresničevanje: uresničevalna sposobnost / uresničevalne možnosti
  8.      uretán  -a m () kem. sečnini sorodna spojina, ki se uporablja v farmaciji, kemični industriji: zdraviti levkemijo z uretanom / gasiti s peno uretana
  9.      uréter  -tra m (ẹ̄) anat. cev, ki odvaja seč iz ledvic v sečni mehur; sečevod: vnetje uretra
  10.      urétra  -e ž (ẹ̑) anat. cevasti del sečil za izločanje seča iz sečnega mehurja; sečnica
  11.      urèz  -éza m ( ẹ́) 1. glagolnik od urezati: urez z nožem, s škarjami 2. rana, poškodba, povzročena z ostrim predmetom, rezilom: urez se celi; imeti ureze na vratu; globok, nevaren urez
  12.      uréza  -e ž (ẹ̑) knjiž. urez, ureznina: ureza se celi; globoka ureza
  13.      urézati  uréžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. pri rezanju raniti, poškodovati: malo je manjkalo, pa bi ga urezal; urezati v prst; pazi, da se ne urežeš; urezati se z nožem; do krvi se urezati 2. z rezanjem dobiti, priti do česa: urezati šibo v grmu / urezati (si) palico // star. odrezati: urezati kos kruha; urezati si mesa 3. z rezanjem izoblikovati kaj a) glede na mero, obliko: urezati šipo / urezati gosje pero za pisanje / urezati desko / urezati zibelko iz lipovine b) navadno po kroju: urezati čevlje, hlače / iz istega kosa urezati pas, žep / urezati blago 4. ekspr. udariti, navadno hitro, sunkovito: urezati koga čez hrbet; urezati s palico / urezati s pestjo po mizi / spet je urezala strela 5. ekspr. povzročiti rezko, močno bolečino: beseda jo je urezala; brezoseb. ne vzdiguj, da te spet ne ureže v hrbtu // povzročiti rezek občutek pri pitju: pijača je močna, zato pošteno ureže po grlu / mošt že ureže je že postal rezen, rezkega okusa 6. ekspr. nenadoma zveneče, močno a) zaigrati (na glasbilo): godba ureže koračnico, polko / pred vrati je urezala harmonika b) zapeti: urezati borbeno pesem 7. ekspr. začeti rezko, močno streljati: urezati s strojnico po napadalcih 8. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro iti, oditi: urezati jo proti domu ● ekspr. spet je urezala burja močno zapihala; ekspr. urezati prvo brazdo izorati; ekspr. urezati ravnodušen, sladek obraz z mimiko na obrazu izraziti ravnodušnost, pretirano prijaznost urézati se pog. zmotiti se: urezati se pri ocenitvi razdalje; urezati se v računu / ekspr. hudo, pošteno se je urezal urézan -a -o: kratek, lepo urezan nos; vsi ljudje niso urezani po istem modelu; po modi urezana obleka ∙ ekspr. iz hudičevega, pasjega repa urezan človek zelo hudoben; pog., ekspr. ni neumen, pač pa po svoje urezan svojevrsten, čudaški; ekspr. ona je kakor urezana zanj ustvarjena zanj
  14.      urezávati  -am nedov. () urezovati: urezavati palice / urezavati obleke / ekspr. strele so urezavale hitro, sunkovito udarjale
  15.      urézen  -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na urez: urezna globina ♦ med. urezna rana rana, povzročena z ostrim predmetom, rezilom
  16.      ureznína  -e ž (í) med. rana, poškodba, povzročena z ostrim predmetom, rezilom: ureznina se je ognojila; globoka ureznina
  17.      urezoválec  -lca [c tudi lc] m () delavec, ki urezuje: urezovalec usnjene galanterije
  18.      urezovánje  -a s () glagolnik od urezovati: urezovanje palic / urezovanje obleke; urezovanje in šivanje
  19.      úrin  -a -o prid. () nanašajoč se na uro: urina kazalca / urino tiktakanje tiktakanje ure
  20.      urnína  -e ž () star. plačilo za delo ene ure: povišati učiteljem urnino
  21.      urologíja  -e ž () veda o mokrilih pri moških in ženskah in o spolovilih pri moških ter o njihovem zdravljenju
  22.      usáhel  -hla -o [ǝ] prid. (á) 1. ki je suh, brez vode: usahle mlake; rečna korita so usahla / usahli studenci / usahla sluznica; pren., ekspr. usahla delovna vnema ∙ ekspr. stiskala je otroka na usahle prsi prsi, v katerih ni več mleka; ekspr. bolnikovo telo je bilo usahlo shujšano, shirano 2. ki je zaradi suše prenehal rasti, odmrl: usahlo cvetje, listje; prim. usahniti
  23.      uscanè  -éta m ( ẹ́) vulg. bojazljiv, strahopeten človek: s takimi uscaneti nočem imeti opravka
  24.      usedálnik  -a m () teh. velika posoda ali priprava za ločevanje trdnih delcev iz tekočine z usedanjem: napolniti usedalnike z odplakami ◊ mont. dolg rov, v katerem se voda očisti trdnih delcev z usedanjem
  25.      usékati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. pri sekanju raniti, poškodovati: malo je manjkalo, da ga ni usekal; pazi, da se ne usekaš; usekati se v roko; usekati se s sekiro; zelo se usekati // ekspr. raniti, poškodovati s čim ostrim: ptič ga je usekal s kljunom / modras ga je usekal pičil; pren. usekati koga z opazko, vprašanjem 2. s sekanjem narediti: usekati prehod 3. star. odsekati: usekati vejo 4. ekspr. udariti, navadno hitro, sunkovito: usekati psa; usekati po glavi, za uho; usekati s palico, z roko / jezno je usekal po vratih / konj je divje usekal z nogama brcnil / zobje so usekali v prazno 5. ekspr. hitro, silovito (vojaško) napasti; udariti: usekali so iz zasede; usekati s strojnicami / usekati po sovražniku 6. ekspr. ostro, nenadoma se zaslišati: v tišino so usekali kriki, streli 7. ekspr. rezko, odločno reči: brez uvoda je usekal; brezobzirno, naravnost usekati / kaj si pa ti naredil, je usekal nazaj 8. pog., v zvezi z mimo ne zadeti bistva: usekati mimo pri oceni; v napovedi, razpravi je usekal mimo 9. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro iti, oditi: usekati jo proti domu; usekal jo je čez gmajno ● ekspr. njegove besede so jo usekale zelo prizadele; ekspr. trobente so usekale budnico zaigrale; ekspr. strela je usekala v stolp udarila usékati se ekspr. sporeči se, spreti se: večkrat se usekata; vsak dan se s kom useka // spopasti se: študenti so se usekali s policijo ● pog. usekati se pri štetju zmotiti se usékan -a -o 1. deležnik od usekati: usekana roka ga boli 2. pog., ekspr. čudaški, neumen: lepa je res, vendar usekana / vsak je po svoje usekan 3. pog., ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti, ima veliko željo po tem, kar izraža določilo: usekan je na delo, ples; biti usekan na meso / usekana je nanj zelo ga ima rada

   28.401 28.426 28.451 28.476 28.501 28.526 28.551 28.576 28.601 28.626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA