Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (28.501-28.525)


  1.      uporábnikov  -a -o (ȃ) pridevnik od uporabnik: uporabnikove pravice ♪
  2.      uporabnína  -e ž (ȋ) znesek, ki se plača za uporabo česa: plačati, zaračunati uporabnino za instrumente, knjige ♪
  3.      upórnost  -i ž (ọ́) 1. lastnost, značilnost upornega človeka: krepiti, knjiž. brzdati, ekspr. zlomiti upornost koga; otrokova upornost / knjiž. pojavi upornosti na Tolminskem kmečkih uporov 2. publ. nepopustljivost, vztrajnost: upornost in doslednost pri delu 3. elektr., navadno v zvezi električna upornost lastnost snovi, da se upira prevajanju električnega toka: izmeriti električno upornost bakra; enota električne upornosti / upornost mikrofona, tuljave / induktivna ki je odvisna od induktivnosti in frekvence izmeničnega toka, kapacitivna upornost ki je odvisna od kapacitivnosti in frekvence izmeničnega toka; ohmska upornost zaradi katere električna priprava, naprava oddaja toploto ♪
  4.      upoštévnost  -i ž (ẹ́) knjiž. značilnost upoštevnega: upoštevnost dogovora / upoštevnost njegovega gledališkega prizadevanja pomembnost ♪
  5.      upraševáti  -újem nedov. (á ȗ) spreminjati v prah: upraševati premog / upraševati jajca, mleko ♪
  6.      upráva  -e ž (ȃ) 1. dejavnost, ki se ukvarja z urejanjem, usmerjanjem življenja v kaki družbeni skupnosti: modernizirati upravo; urediti upravo, sodstvo in zakonodajo; zaposliti se v upravi; vodilna mesta v upravi / civilna, vojaška uprava // organi, ki opravljajo to dejavnost: organizirati upravo; državna, občinska, zvezna uprava; struktura deželne uprave / strokovno neustrezna uprava upravni delavci // s prilastkom osnovna enota za opravljanje dejavnosti na kakem področju splošnega pomena: carinska, davčna uprava; geodetska uprava; pravosodna uprava 2. organi v kaki delovni skupnosti, ki odločajo o življenju, opravljanju temeljnih nalog v tej skupnosti: poslati dopis upravi podjetja; fakultetna, gledališka, rudniška, tovarniška uprava; pritožiti se na upravo pristanišča; prostori uprave / taboriščna uprava / biti v službi na upravi / delavci so se zbrali pred upravo upravno stavbo, upravnimi prostori 3. upravljanje: prevzeti upravo nad določenim ozemljem; priti pod državno upravo / zaupati komisiji upravo gledališča / slaba uprava stavb ● pog., šalj. lahko se pritožiš na sončno upravo nikamor se ne moreš pritožiti; pog., šalj. zaposlen je pri sončni upravi nikjer; sploh ni zaposlen ◊ jur. javna uprava odločanje o javnih zadevah; sistem organov, ki odločajo o javnih zadevah; notranja uprava dejavnost organov za notranje zadeve; obča uprava dejavnost, ki na splošno skrbi za redno delovanje zlasti državne uprave; prisilna uprava do 1977 začasna uprava v gospodarski organizaciji, ki bi lahko prišla zaradi velikih nepravilnosti v stečaj; skupna uprava politična in gospodarska oblast dveh ali več držav na istem ozemlju; kondominij; vojaška uprava začasna izvršna oblast vojske na zasedenem ozemlju; uprava državne varnosti do 1967 organizacijska enota zveznega in republiškega organa za notranje zadeve, ki skrbi za varovanje ustavne ureditve; uprava za notranje zadeve posebni in območni upravni organi v sestavu republiškega sekretariata za notranje zadeve; zgod. mandatna uprava med obema vojnama upravljanje tujega ozemlja, za katero določeno državo pooblasti mednarodna organizacija ♪
  7.      upravíčiti  -im dov. (í ȋ) 1. imeti, navesti zadostne razloge za kaj: upravičiti ustanovitev podjetja; upravičiti zahteve 2. z ravnanjem, dosežki dokazati pravico do česa: upravičil je svoj položaj / kinoteka je upravičila svoj obstoj / upravičil je zaupanje delovnih ljudi upravíčen -a -o 1. deležnik od upravičiti: s temi dejstvi je stvar upravičena 2. za katerega obstajajo zadostni razlogi: upravičen odpor proti potujčevanju; upravičeni pomisleki; upravičen sum; upravičena domneva 3. ki ima pravico do česa: upravičen dedič; biti upravičen do otroškega dodatka; prisl.: upravičeno pohvaliti, zavrniti kaj; upravičeno se pritoževati ♪
  8.      upravljávec  -vca m (ȃ) 1. kdor odloča o življenju in delu v kaki družbeni, delovni skupnosti: izvoliti nove upravljavce; delavci so postali upravljavci tovarn 2. kdor (poklicno) upravlja stroj, napravo: upravljavec buldožerja, stružnice, žičnice ♪
  9.      upredmétenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od upredmetiti: upredmetenje ideje ♪
  10.      uprizorítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na uprizoritev 1: uprizoritveni načrt; uprizoritvena zamisel / uprizoritvene težave / uprizoritveni čas / uprizoritvena dejavnost ♪
  11.      uràd  -áda m (ȁ á) 1. organ državne oblasti za urejanje določenih zadev, opravljanje določenih nalog, navadno povezanih s pisarniškimi opravili: urad izdaja dovoljenja, potrdila; poslati pritožbo, prošnjo uradu; voditi urad; biti v službi na uradu, v uradu; dopis, žig urada; načelnik, predstojnik urada; oddelek, odsek, referat urada; pisarne, sedež urada / carinski urad carinarnica; v nekaterih državah cenzurni, cesarski, dvorni urad; davčni urad uprava za družbene prihodke; krajevni urad upravni organ občinske skupščine zunaj njenega sedeža; matični urad oddelek občinske skupščine za matične zadeve; okrožni urad v stari Avstriji organ državne oblasti, ki ga vodi predstojnik političnega okrožja; patentni urad; tiskovni urad v nekaterih državah organ vlade za stike z javnostjo; zvezni urad za cene zvezni zavod za cene // navadno s prilastkom organ, služba ustanove, organizacije ali posameznika, zlasti funkcionarja, za urejanje določenih zadev, opravljanje določenih nalog, navadno povezanih s pisarniškimi opravili: informacijski, sprejemni, vpisni urad / škofijski, župnijski urad; v nekaterih državah urad kanclerja, komisarja; pri judih urad rabina / urad direktorja direktorjeva pisarna // knjiž., navadno s prilastkom enota, oddelek javne ustanove, javne službe za opravljanje določenih nalog, navadno povezanih s pisarniškimi opravili: brzojavni, telegrafski urad; poštni urad pošta 2. navadno s prilastkom vodstveni organ, služba mednarodne organizacije, združenja za urejanje določenih zadev, opravljanje določenih nalog, navadno povezanih s pisarniškimi opravili: združenje bo ustanovilo poseben urad / mednarodni urad za mere in uteži 3. navadno s prilastkom podjetje, ki opravlja posredniške posle; agencija: potovalni, turistični urad / obveščevalni, poročevalski urad ustanova, organizacija za zbiranje novic, informacij in njihovo posredovanje zlasti sredstvom javnega obveščanja 4. prostor, poslopje tega organa, službe, enote: urad je še zaprt; čakati pred uradom; vstopiti v urad; preurediti prostor v urad; trg pred uradom / urad je razmetan oprema tega prostora ● ekspr. iti na matični urad poročiti se; urad za najdene predmete oddelek avtobusne, železniške postaje ali občinskega organa, ki hrani, vrača najdene predmete; urad za posredovanje v nekaterih deželah ustanova, podjetje, ki posreduje pri nakupu stanovanj, sklepanju zakonskih zvez, zaposlovanju ◊ polit. urad za narodnosti služba Izvršnega sveta Republike Slovenije za financiranje dvojezičnega poslovanja občinskih upravnih in pravosodnih organov na dvojezičnih področjih Slovenije; žel. prometni urad oddelek železniške postaje za urejanje prometa; prostor, iz katerega vlakovni odpravnik ureja promet, navadno na železniški postaji ♪
  12.      urádoma  prisl. (ȃ) zastar. uradno: uradoma ugotoviti / uradoma biti dolžen sprožiti postopek po uradni dolžnosti ♪
  13.      uradovánje  -a s (ȃ) glagolnik od uradovati: slovensko uradovanje; uradovanje na matičnem uradu ♪
  14.      uradováti  -újem nedov. (á ȗ) opravljati uradne dolžnosti, uradna opravila: uradovati na matičnem uradu; uradovati v slovenščini; uradovati slovensko / v banki je uradoval trideset let ♪
  15.      uragán  -a m (ȃ) izredno močen vrtinčast tropski vihar, zlasti v Severni Ameriki; orkan: divjanje, pustošenje uragana; pren., ekspr. revolucionarni uragan ♪
  16.      uragánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na uragan: uraganski alarm / širiti se z uragansko hitrostjo ♪
  17.      urájmati  -am dov. (ȃ) nižje pog. slučajno kje dobiti, najti: urajmati kaj zelo poceni / urajmati koga doma urájmati se 1. nav. 3. os. slučajno se zgoditi, se pripetiti: pogosto se urajma, da iskanega človeka ni doma / taka priložnost se redko urajma je redka 2. s smiselnim osebkom v dajalniku slučajno se posrečiti: če se mu urajma, da jih ujame, bom vesel; tokrat se ti je urajmalo ♪
  18.      urálski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Ural: uralska rudna nahajališča ♦ zool. uralska sova velika sova sivkasto bele barve s širokimi rjavimi lisami, Strix uralensis ♪
  19.      urán  -a m (ȃ) kem. težka radioaktivna kovina sive barve, element U: rudnik urana; uporaba urana za gorivo jedrskih elektrarn / naravni uran ♦ fiz. uran 235 izotop urana z atomsko maso 235; metal. obogateni uran ki vsebuje okoli 90 odstotkov v nuklearne namene uporabnega izotopa ♪
  20.      uraninít  -a m (ȋ) min. rudnina uranov dioksid: kopati uraninit ♪
  21.      uránov  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na uran: uranova ruda / uranovi izotopi / uranovo jedro / uranova atomska bomba ♪
  22.      uránski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na uran: uranske jedrske elektrarne / uransko jedro uranovo ♪
  23.      uravnánost  -i ž (á) knjiž. naravnanost, usmerjenost: idejna, notranja uravnanost ♪
  24.      uravnáti  -ám dov. (á ȃ) 1. narediti, da pride kaj v ravno vrsto: uravnati zidake s pomočjo napete vrvice // redko izravnati, poravnati: voda in ledeniki so uravnali višavje v planoto / uravnati steljo po vozu 2. narediti, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: uravnati papir v pisalnem stroju / z roko uravnati ruto; uravnati si razmršene lase / z vijakom uravnati lego, nagib priprave // narediti, da pride kaj v naraven, pravilen položaj: uravnati izpahnjeno, zlomljeno kost 3. redko urediti, izravnati strugo, da voda ne poplavlja, dela škode; regulirati: uravnati hudournik / uravnati strugo 4. narediti, da kaj pravilno, ustrezno deluje: uravnati radijski aparat, uro / uravnati stroj na tri tisoč vrtljajev na minuto 5. narediti, da se kaj pojavlja v primerni, ustrezni količini, stopnji: uravnati dotok vode; uravnati temperaturo / pravilno uravnati prehrano 6. knjiž. naravnati, usmeriti: uravnati vse nitke v isto smer / uravnati topove na mesto / uravnati misli na kaj drugega 7. star. napotiti, usmeriti: uravnati begunce proti mestu; uravnati koga na glavno cesto 8. v zvezi s po narediti, da se kaj ravna po čem: uravnati svoj korak po njegovem / uravnati smer ladje po zvezdah 9. star. uskladiti: uravnati delo posameznikov / uravnati cene 10. zastar. urediti: uravnati komu dom / pred odhodom je še uravnal, kar je moral ● star. uravnati komu glavo, možgane narediti, da misli pametno, prav; zastar. vstal je in uravnal otrple ude naravnal, pretegnil uravnáti se knjiž., v zvezi s po začeti se ravnati po čem: uravnati se po kakšnem načelu / ni se mogel uravnati po novih časih se jim prilagoditi ● zastar. uravnaj se in hitro pojdi obleci se, opravi se; zastar. uravnati se z nosačem za plačilo pogoditi se, sporazumeti se; zastar. ko so se udobno uravnali, je ugasnil luč namestili; zastar. uravnati se s sosedom zaradi meje pomiriti se uravnán -a -o: uravnan potok; s tem je stvar uravnana; natančno, pravilno uravnan ♪
  25.      uravnotéženost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost uravnoteženega: uravnoteženost čolna, ladje / uravnoteženost menjave / uravnoteženost kompozicije / duševna, vedenjska uravnoteženost uravnovešenost ♪

   28.376 28.401 28.426 28.451 28.476 28.501 28.526 28.551 28.576 28.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA