Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (28.251-28.275)


  1.      udárniški  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na udarnike: udarniški kolektiv / udarniška diploma, značka / udarniška vnema 2. žarg. prostovoljen in neplačan: naredili so veliko udarniških ur; dogovoriti se za udarniško delo / udarniška nedelja udárniško prisl.: udarniško delati ♪
  2.      udárništvo  -a s (ȃ) zlasti prva leta po 1945 močno preseganje norme, delovnih zahtev, zlasti pri fizičnem delu: pomen udarništva v naših tovarnah / priznati delavcu udarništvo ♪
  3.      udejánjenje  -a s (ā) knjiž. uresničenje: udejanjenje sklepov / človek teži k udejanjenju samega sebe ♪
  4.      udejánjiti  -im dov. (ā ȃ) knjiž. uresničiti: udejanjiti sklep; uprizoritev je dosledno udejanjila avtorjevo hotenje // izraziti, pokazati: udejanjiti resnico življenja v literarnem delu; njegove igralske sposobnosti so se v tej igri lahko udejanjile udejánjen -a -o: udejanjen program, zakon; udejanjene vrednote ♪
  5.      udejstvítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od udejstviti: udejstvitev nalog, sklepov / udejstvitev literarnega junaka ♪
  6.      udéjstviti  -im dov. (ẹ̑) knjiž. uresničiti, izvesti, izpolniti: udejstviti načrt, zamisel / udejstviti izobraževanje / udejstviti svojo osebnost ♪
  7.      udejstvoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na udejstvovanje: udejstvovalno področje / njegov udejstvovalni nagon ♪
  8.      udejstvovánje  -a s (ȃ) glagolnik od udejstvovati se: gospodarsko, politično, umetniško udejstvovanje; izvenšolsko udejstvovanje mladine / želja po udejstvovanju na literarnem področju ♪
  9.      udejstvováti se  -újem se nedov. (á ȗ) biti dejaven na določenem področju: kulturno, politično, znanstveno se udejstvovati / dolgo se že udejstvuje v društvu; uspešno se udejstvovati na literarnem področju / udejstvovati se v javnem življenju politično, družbeno delovati; udejstvovati se kot športnik biti športnik udejstvováti star. uresničevati, izvajati, izpolnjevati: udejstvovati gospodarski načrt / udejstvovati čustva, strasti udejstvujóč se -a -e: v športu udejstvujoči se ljudje ♪
  10.      údek  -dka m (ȗ) manjšalnica od ud: otrokovi udki ♪
  11.      udélati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) z obdelovanjem narediti kaj glede na lastnost, obliko boljše, ustreznejše: udelati platno; testo še malo udelaj / voda je udelala strugo; udelati pot zgladiti, zravnati, utrditi // z obdelovanjem narediti kako zemljišče bolj primerno za rast rastlin: zapuščeno njivo je treba udelati; polje in vinograd so si morali udelati sami ● star. divji prašiči so psa udelali, da ga ni bilo prepoznati razmesarili udélati se 1. z delom se utrditi: roke so se jim udelale 2. po določenem procesu doseči potrebno, ustrezno kakovost: gnoj, zemlja se mora udelati udélan -a -o: saditi v udelano prst; roke ima zelo udelane; dobro udelano testo ♪
  12.      udelávanje  -a s (ȃ) glagolnik od udelavati: udelavanje kož ♪
  13.      udelávati  -am nedov. (ȃ) 1. z obdelovanjem delati kaj glede na lastnosti, obliko boljše, ustreznejše: udelavati kožo, testo 2. star. silovito tepsti, pretepati: udelavali so ga, dokler ni omedlel / neusmiljeno je udelaval po psih udarjal, tolkel 3. star. kričati, razgrajati, divjati: gospodar je strahovito udelaval / v gozdu so udelavali ptiči glasno peli / mati udelava za ugrabljenim otrokom silovito žaluje, toži ♪
  14.      udelováti  -újem nedov. (á ȗ) udelavati: udelovati usnje za podplate / star. že navsezgodaj udeluje kriči, razgraja, divja / star. nikar preveč ne udeluj za možem silovito žaluj, toži ♪
  15.      údničen  -čna -o prid. (ȗ) med. protinast: bil je star in udničen ♪
  16.      udóbstvo  -a s (ọ̑) knjiž., redko udobje: poskrbeti za udobstvo ♪
  17.      udóren  in udôren -rna -o prid. (ọ̑; ȏ) nanašajoč se na udor: udorna vrtača ♦ geol. udorni potres potres zaradi udora stropa kraške jame ♪
  18.      udŕtje  -a s (ȓ) glagolnik od udreti se: udrtje ledu na ribniku ♪
  19.      udušljív  -a -o prid. (ȋ í) star. zadušljiv: zajel jih je gost, udušljiv dim / zrak je postajal vse bolj udušljiv soparen, težek ♪
  20.      ugájanje  -a s (ȃ) glagolnik od ugajati: čutno, estetsko ugajanje / želja po ugajanju ♪
  21.      ugánkar  -ja m (ȃ) sestavljavec ali reševalec uganke: navdušen ugankar; društvo ugankarjev ♪
  22.      ugásniti  -em dov. (á ȃ) 1. narediti, da kaj preneha goreti: ugasniti vžigalico / ugasniti petrolejko // nepreh. prenehati goreti: sveča je ugasnila; nenadoma ugasniti / cigareta je hitro ugasnila / ogenj je ugasnil; pren., ekspr. njegova ljubezen do nje je ugasnila 2. narediti, da kaj preneha svetiti: ugasniti luč, svetilko // nepreh. prenehati svetiti: ulične luči so ugasnile / ekspr.: na jutranjem nebu je ugasnil mesec; nad dolino je ugasnila zarja 3. knjiž. prenehati biti, obstajati: z njim je ugasnila njegova rodbina / z leti tudi spomin na koga ugasne / njuno prijateljstvo je kmalu ugasnilo / zadnje upanje, veselje mu je ugasnilo v srcu / njen nasmeh je ugasnil / v nesreči so ugasnila tri mlada življenja so umrli trije mladi ljudje 4. knjiž., s prislovnim določilom z oddaljevanjem postati a) neviden; izgubiti se: čoln je ugasnil v megli b) neslišen: njegov klic je ugasnil v daljavi / koraki so ugasnili v noč 5. knjiž. nehati veljati, prenehati: po tem roku ugasne pravica do pritožbe; z aprilom ugasne veljavnost začasnih ukrepov 6. pog. izključiti, izklopiti: ugasniti radijski, televizijski sprejemnik / ugasniti motor ugásnjen -a -o: ugasnjen motor; vonj po ugasnjenih svečah; prim. ugasel ♪
  23.      ugasováti  -újem nedov. (á ȗ) star. ugašati: ugasovati sveče / svetilka ugasuje / zarja je že ugasovala ugasujóč -a -e: ugasujoč plamen; ugasujoča svetilka ♪
  24.      ugášanje  -a s (á) glagolnik od ugašati: ugašanje sveč / prižiganje in ugašanje signalnih luči ♪
  25.      ugášati  -am nedov. (á) 1. delati, da kaj preneha goreti: ugašati sveče; ugašati in prižigati / ugašati cigareto // nepreh. prenehavati goreti: stenj je ugašal / sveča ugaša / ogenj v kaminu že ugaša 2. delati, da kaj preneha svetiti: ugašati luči, svetilke // nepreh. prenehavati svetiti: reklamne luči so se prižigale in ugašale / ekspr. zvezde že ugašajo 3. knjiž. prenehavati biti, obstajati: pomembne družine druga za drugo ugašajo / ugaša mu občutek za čas; upanje jim ugaša / smehljaj na obrazu je začel ugašati / zunaj je ugašal dan se je nočilo / ugašala je v velikih bolečinah umirala; v naročju ji ugaša življenje sina ji umira sin 4. knjiž., s prislovnim določilom z oddaljevanjem postajati a) manj viden; izgubljati se: letalo je ugašalo v megli; sonce že ugaša za gorami b) manj slišen: njegovi koraki ugašajo v daljavi 5. pog. izključevati, izklapljati: otrok prižiga in ugaša radijski sprejemnik ● ugašati apno živo apno polivati z vodo; gasiti ugašajóč -a -e: ugašajoča svetilka ♪

   28.126 28.151 28.176 28.201 28.226 28.251 28.276 28.301 28.326 28.351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA