Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (27.976-28.000)



  1.      trípíčje  -a s (-) knjiž. ločilo, ki označuje izpust besedila, nedokončanost stavka; tri pike: v Cankarjevih črticah je veliko tripičij
  2.      trípót  prisl. (-ọ̑) star. trikrat: tripot kopati; tripot zapovrstjo
  3.      trírazréden  -dna -o prid. (-ẹ̑) ki ima tri razrede, oddelke: trirazredna šola
  4.      triróg  -a m (ọ̑) trirogeljnik: dati si trirog na glavo
  5.      trístòp  -ópa m (- -ọ̄) vrsta iz treh vštric stoječih ali korakajočih oseb: prvi tristop je odkorakal; iti v tristopih
  6.      trístôpenjski  -a -o [pǝn] prid. (-ō) ki ima tri stopnje: tristopenjski razvoj ◊ jur. tristopenjski sistem sistem sodstva s tremi (instančnimi) stopnjami; strojn. tristopenjski kompresor kompresor, ki deluje v treh stopnjah z vmesno ohladitvijo plina; tristopenjski menjalnik menjalnik, ki omogoča prehod na tri različne vrtilne hitrosti; šol. tristopenjski študij do 1980 zaključeno študijsko obdobje na fakulteti, v treh stopnjah; teh. tristopenjska raketa raketa, ki ima tri med seboj neodvisne sisteme raketnih pogonskih motorjev, ki delujejo časovno drug za drugim
  7.      trítij  -a m (í) kem. radioaktivni izotop vodika: zlitje jeder tritija in devterija
  8.      triumfálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na triumf: triumfalni sprevod / triumfalni voz / triumfalen vojaški pohod; triumfalna vrnitev osvoboditeljev / drama doživlja triumfalne uspehe izredne, velike triumfálno prisl.: triumfalno korakati
  9.      trivializírati  -am nedov. in dov. () knjiž. delati kaj vsakdanje, nepomembno: trivializirati nekatere prizore v drami
  10.      trízvók  -a m (-ọ̑) muz. akord iz treh različnih tonov: zaigrati trizvok / durov trizvok sestavljen iz osnovnega tona, velike terce in čiste kvinte; zmanjšani trizvok sestavljen iz osnovnega tona, male terce in zmanjšane kvinte
  11.      trížílen  -lna -o prid. (-) elektr. ki je iz treh žil: trižilni kabel, vodnik
  12.      tŕjenje 1 -a s (ŕ) glagolnik od trditi, izražati: trdovratno trjenje
  13.      tŕjenje 2 -a s (ŕ) glagolnik od trditi, strjevati: trjenje gline z žganjem / počasno trjenje kake snovi trdenje
  14.      tŕk  -a m () glagolnik od trčiti ali trkniti: lahen trk na vrata / trk kozarcev / trki atomov, krogel / izogniti se trku trčenju; trk letal / oven se pripravlja na trk
  15.      tŕk  medm. () posnema glas pri trku, trkanju: trk, trk, je potrkala na vrata; kamenje je padalo po skalah: trk, trk, trk / z glavama bi vama moral napraviti trk, trk, da bi se vama odprli
  16.      trkáč  -a m (á) 1. ekspr. oven, ki rad trka: bežati pred trkačem 2. redko tolkalo: udariti s trkačem po vratih
  17.      trkalíkati  -am nedov. () ekspr. trkljati1: otroci so trkalikali konzervne škatle; kamenje se je trkalikalo po strmini
  18.      trkálo  -a s (á) priprava na vhodnih vratih iz gibljivo pritrjenega obroča in kovinske plošče za trkanje; tolkalo: stara vrata z medeninastim trkalom
  19.      tŕkanje  -a s () glagolnik od trkati: zaslišati trkanje na vrata; vstopiti brez trkanja; oglasiti se na trkanje / trkanje s kozarci in nazdravljanje / divje trkanje ovnov / trkanje na prsi, po prsih
  20.      tŕkati  -am nedov. ( ) 1. navadno s skrčenim kazalcem udarjati po vratih, izražajoč prošnjo za vstop: nekdo trka; narahlo, odločno trkati / trkati na okno, vrata / ni trkal, počasi je odprl vrata in vstopil potrkal; ekspr. kaj trkaš tako pozno s trkanjem kličeš 2. narahlo udarjati po čem, navadno z določenim namenom: trkati s petami ob tla; trkati z nožem po krožniku; trkati s svinčnikom po mizi / detel s kljunom trka po deblu / ekspr. dež trka na šipe // delati, da kaj večkrat zapovrstjo pride v sunkovit dotik s čim: prijel ju je za lase in trkal njuni glavi ♦ etn. trkati pirhe s trkljanjem pirha prizadevati si zadeti druge pirhe // pri pitju vina s kozarcem se z rahlim sunkom dotikati kozarcev drugih: trkali so in si nazdravljali / trkati na zdravje 3. premikajoč se večkrat zapovrstjo priti v sunkovit dotik: krogle na balinišču so trkale druga ob drugo; privezani čolni so trkali ob pomol / vešče so trkale v žarnico se zaletavale 4. z rahlim udarjanjem odstranjevati s česa; strkavati: trkati prah z listov; trkati sneg s škornjev 5. napadati z glavo, rogovi: kozliček trka; ovni se trkajo / pazi, ta ovca trka 6. ekspr., v zvezi z na prizadevati si vzbuditi kaj: trkati na čustva, poštenost ljudi; trkati na slovensko narodno zavest / trkati na srce, vest koga ● knjiž. dan trka na okno, okna dani se; pog., ekspr. ali te luna trka zakaj govoriš, ravnaš tako nespametno; nar. fantje so hodili trkat vasovat k dekletom; trkati na vrata ekspr. lakota, zima trka na vrata se začenja; ekspr. divja ljudstva so trkala na vrata države so ogrožala njene meje; ekspr. to vprašanje trka na vrata naših učiteljev to vprašanje bodo morali rešiti učitelji; publ. vi trkate na odprta vrata zahtevate to, prosite za to, kar je že dano; ekspr. njemu ni treba trkati na nobena vrata vse mu uredijo drugi; ekspr. zaman je trkal pri sosedih prosil; bibl. trkajte in se vam bo odprlo vztrajna prošnja je uslišana tŕkati se ekspr., v zvezi z na, po z rahlim udarjanjem po kakem delu na sebi izražati podkrepitev tega, kar določa sobesedilo: jaz sem to storil, se je trkal na prsi, po prsih; tebi tukaj malo manjka, se je trkal po čelu; trkal se je po žepu, da ima še dosti denarja ∙ ekspr. ponosno se je trkal na svoje prsi se je hvalil, bahal; ekspr. nič se ne trkaj na prsi, zdaj je prepozno ne izražaj obžalovanja trkáje: hodil je, trkaje s peto ob tla trkajóč -a -e: trkajoč s palico, je vstopil; druga ob drugo trkajoče krogle
  21.      tŕlja  -e ž (ŕ) zool. morska riba rdečkaste barve z dolgima mesnatima izrastkoma pod spodnjo čeljustjo; bradač: loviti trlje; spreminjajoče se luske trlje
  22.      trmoglávec  -vca m () ekspr. trmoglav človek: s takim ravnanjem se vzgajajo trmoglavci
  23.      trnìč  -íča m ( í) etn. posušen, v hruško oblikovan sir, v katerega so z lesenim modelom vtisnjeni razni liki, okraski: fant ji je podaril trnič
  24.      trnkárjenje  -a s (á) glagolnik od trnkariti: dobiti dovoljenje za trnkarjenje
  25.      tro...  ali tró... in tro... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na število tri: trodelen, trokrilnik, tromeja

   27.851 27.876 27.901 27.926 27.951 27.976 28.001 28.026 28.051 28.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA