Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
9 (27.851-27.875) 
- trdodlák in trdodlàk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima trdo dlako: trdodlak pes ♪
- trdoglàv -áva m (ȁ á) zool. hrošč, katerega ličinka dela rove v suhem lesu, Anobium: lesovrt in trdoglav ♪
- trdoglàv in trdogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ekspr. 1. nenadarjen: trdoglav učenec 2. trmast, svojeglav: preveč je trdoglav, da bi popustil / trdoglav odpor trdoglávo prisl.: trdoglavo se braniti česa ♪
- trdoglávec -vca m (ȃ) ekspr. 1. nenadarjen človek: truditi se z malim trdoglavcem 2. trmast, svojeglav človek: trdoglavec ni hotel popustiti ♪
- trdoglávka -e ž (ȃ) ekspr. 1. nenadarjena ženska: pomagati trdoglavki pri učenju 2. trmasta, svojeglava ženska: trdoglavka se ni dala pregovoriti ♪
- trdoglávost -i ž (ā) ekspr. 1. nenadarjenost: trdoglavost učencev 2. trmoglavost, svojeglavost: vse je presenetila njegova trdoglavost ♪
- trdokórec -rca m (ọ̑) zastar. neroden, okoren človek: bil je pravi trdokorec ♪
- trdokóren -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar. 1. neroden, okoren: trdokoren, a dobrodušen človek 2. trmast, svojeglav: bil je trdokoren, niso ga mogli pregovoriti trdokórno prisl.: trdokorno se je držal pravil; trdokorno se premikati ♪
- trdokórnost -i ž (ọ́) zastar. 1. nerodnost, okornost: otresti se trdokornosti 2. trma, svojeglavost: motila ga je sinova trdokornost in prenapetost ♪
- trdokóžec -žca m (ọ̑) ekspr. kdor neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja: ne bodi tak trdokožec ♪
- trdokóžen -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ekspr. ki neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja: trdokožen nasprotnik ♪
- trdokóžnež -a m (ọ̑) ekspr. kdor neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja: takega trdokožneža nič ne prizadene ♪
- trdokóžnost -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost trdokožnega človeka: očitali so mu trdokožnost ♪
- trdoléska -e ž (ẹ́) bot. grm z rdečimi plodovi, ki raste po gozdovih in mejah, Euonymus: dren in trdoleska / navadna trdoleska ♦ vrtn. japonska trdoleska okrasni grm z ovalnimi zimzelenimi listi, Euonymus japonicus ♪
- trdolísten -tna -o prid. (ȋ) ki ima trde, usnjate liste: oleander, palma in druge trdolistne rastline ♪
- trdolupínast -a -o prid. (í) ki ima trdo lupino: trdolupinasti orehi / trdolupinasto jajce ♪
- trdomesnàt -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima trdo, čvrsto meso: trdomesnate češnje ♪
- trdosŕčen -čna -o prid. (ȓ) ekspr. neusmiljen: trdosrčen človek; biti trdosrčen ♪
- trdosŕčnež -a m (ȓ) ekspr. neusmiljen človek: trdosrčnež mu ni pomagal ♪
- trdosŕčnica -e ž (ȓ) ekspr. neusmiljena ženska: omehčati trdosrčnico ♪
- trdosŕčnik -a m (ȓ) ekspr. neusmiljen človek: fant je pravi trdosrčnik ♪
- trdosŕčnost -i ž (ȓ) ekspr. neusmiljenost: prizadela ga je njena trdosrčnost ♪
- tŕdost -i ž (ŕ) lastnost, značilnost trdega: trdost skale / trdost tkanine / trdost rok / ekspr. očetova trdost in materina mehkost strogost, neprizanesljivost / ekspr. trdost besed ♪
- trdôta -e ž (ó) 1. lastnost, značilnost trdega: trdota ledu; krhkost, trdota in druge lastnosti / trdota boja / trdota ritma / trdota gibov / ekspr. bal se je očetove trdote strogosti, neprizanesljivosti / ekspr. trdota besed 2. fiz., teh. lastnost trdne snovi, trdnega telesa glede na odpor proti vdoru drugega trdnega telesa: izmeriti, ugotoviti trdoto materiala; trdota jekla, lesa, rudnine; preizkus trdote; stopnja trdote ◊ kem. trdota vode lastnost vode glede na količino v njej raztopljenih kalcijevih in magnezijevih soli; karbonatna trdota vode trdota vode, ki jo povzročata v njej raztopljena kalcijev in magnezijev hidrogenkarbonat ♪
- trdôten -tna -o prid. (ó) nanašajoč se na trdoto: trdotni preizkus; trdotna stopnja ◊ min. Mohsova trdotna lestvica razvrstitev, vrsta določenih mineralov, po kateri se določa stopnja trdote ♪
27.726 27.751 27.776 27.801 27.826 27.851 27.876 27.901 27.926 27.951 
