Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
9 (2.751-2.775) 
- deflorírati -am dov. in nedov. (ȋ) med. pretrgati himen, razdevičiti ♪
- deformácija -e ž (á) sprememba naravne, pravilne oblike česa; skazitev, iznakaženje: neprimerni čevlji povzročijo večkrat deformacijo stopal; s telesno kulturo preprečevati telesne deformacije / boj proti birokratski deformaciji ekonomskega razvoja; moralna deformacija družbe; deformacija socialističnih odnosov // sprememba prvotne, dane oblike česa, preoblikovanje: povzročiti deformacijo materiala; deformacija pnevmatik med vožnjo; deformacija tal / režiserjeva deformacija teksta je bila očitna ♪
- deformacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na deformacijo: deformacijska stopnja / deformacijska sila ♪
- deformátor -ja m (ȃ) kdor kaj deformira: deformator revolucionarnega duha ♪
- defórmen -mna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko skažen, iznakažen: deformna postava ♪
- deformíranec -nca m (ȋ) knjiž. deformiran človek: živel je med pohabljenci in deformiranci ♪
- deformíranje -a s (ȋ) glagolnik od deformirati: deformiranje drevesnih vrhov / birokratsko deformiranje razvoja ♪
- deformíranost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost deformiranega: deformiranost prsta / duševna deformiranost ♪
- deformírati -am dov. in nedov. (ȋ) spremeniti naravno, pravilno obliko česa; skaziti, iznakaziti: bolezen mu je postavo močno deformirala; slikar je deformiral obraze v grozljive spake; les spomladanske sečnje rad razpoka in se deformira // spremeniti prvotno, dano obliko česa, preoblikovati: pritisk je železne plošče precej deformiral; vzmet se elastično deformira / pisatelj je po potrebi realnost tudi deformiral deformíran -a -o: deformiran značaj; deformirana noga; deformirano deblo ♪
- deformitéta -e ž (ẹ̑) med. skaženost, iznakaženost: deformiteta čeljusti, hrbtenice ♪
- defórmnost -i ž (ọ̑) knjiž., redko skaženost, iznakaženost ♪
- defravdácija -e ž (á) knjiž. poneverba: prikriti defravdacijo; defravdacija v podjetju ♪
- defravdánt -a m (ā á) knjiž. kdor kaj poneveri: ta človek je ničvrednež in defravdant ♪
- defravdántski -a -o (ā) pridevnik od defravdant: defravdantski uradnik ♪
- defravdírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. poneveriti: kdo bi si mislil, da bo ta človek defravdiral ♪
- deftín -a m (ȋ) žametu podobna močna bombažna ali volnena tkanina: temno rdeč deftin; jopica iz deftina ♪
- deftínast -a -o prid. (ȋ) ki je iz deftina: deftinasta jopica ♪
- degáti -ám nedov. (á ȃ) 1. star. metati, lučati: otroci degajo kamenje v vodo 2. nar., ekspr. nadlegovati, siliti v koga: O, saj ga stara dega in beza ven in ven (I. Zorec) ♪
- degazácija -e ž (á) teh. odstranitev plinov iz česa; razplinjenje: degazacija jekla ♦ voj. odstranitev bojnih strupov s kemičnimi sredstvi ♪
- degazírati -am dov. in nedov. (ȋ) teh. odstraniti pline iz česa; razpliniti: degazirati jeklo ♦ voj. odstraniti bojne strupe s kemičnimi sredstvi ♪
- degazolináža -e ž (ȃ) kem. odstranjevanje propana in butana iz zemeljskega plina ali nafte: naprave za degazolinažo // obrat, stavba za to delo: gradnja nove degazolinaže ♪
- degažírati -am dov. in nedov. (ȋ) šport. pri nogometu brcniti ali vreči žogo iz vratarjevega prostora v igrišče: vratar je daleč degažiral ♪
- degenerácija -e ž (á) 1. biol. spreminjanje, sprememba organa, organizma ali vrste organizmov na slabše; izrojevanje, izroditev: ugotoviti degeneracijo; degeneracija njegovega rodu; vzroki degeneracije 2. spreminjanje, sprememba na slabše sploh: gospodarska degeneracija; degeneracija stila ◊ med. obolenje, za katero je značilna neurejena presnova celice; distrofija ♪
- degeneracíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na degeneracijo: degeneracijski znaki / degeneracijske bolezni degenerativne ♪
- degenerát -a m (ȃ) knjiž., redko degeneriranec ♪
2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 
