Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
9 (27.426-27.450) 
- tórej vez. (ọ̑) 1. v sklepalnem priredju za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja: pozni smo, torej gremo čimprej dalje; ni upoštevala opozoril, torej si je sama povzročila težave; zdaj je lepa priložnost, torej začnite; trideset steklenic bo dovolj. Torej jih vzemi toliko / mislim, torej sem 2. z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega: zvečer pridite, torej vsi trije; predstava bo prvega, torej v nedeljo to je ♪
- tôrek -rka m (ó) drugi dan v tednu: jutri bo torek; prijave sprejemamo vsak prvi torek v mesecu; v torek zvečer se vrne; izlet bo v torek, 24. junija / obiskuje me ob torkih; zgodilo se je v noči od torka na sredo ♦ etn. pustni torek torek v šestem tednu pred prvo pomladansko polno luno ♪
- tóren -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na trenje 2: torna ploskev / torna elektrika ♦ fiz. torni koeficient koeficient trenja; strojn. torna sklopka sklopka, pri kateri se prenaša vrtilno gibanje s trenjem ♪
- torêro -a m (ȇ) zlasti v španskem okolju kdor se javno v areni bori z bikom; bikoborec: torero draži bika ♪
- torévtika -e ž (ẹ́) um. tehnika oblikovanja kovin s cizeliranjem, tolčenjem: torevtika in graviranje ♪
- tóri tudi tóry -ja [tori] m (ọ̑) v angleškem okolju član konservativne stranke: toriji so zmagali ♪
- tórij -a m (ọ́) kem. mehka srebrno bela radioaktivna kovina, element Th: razpadanje torija; uran in torij ♪
- tórijec -jca m (ọ̄) v angleškem okolju član konservativne stranke: politične koristi torijcev ♪
- tórijev -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na torij: torijeva nahajališča / torijeva emanacija toron ♪
- tórijevec -vca m (ọ̄) v angleškem okolju član konservativne stranke: zmaga torijevcev ♪
- tórijevski -a -o (ọ̄) pridevnik od torijevec: torijevski politik ♪
- torílce -a s (ȋ) manjšalnica od torilo: s torilcem zajeti vodo iz vedra ♪
- torílnica -e ž (ȋ) bot., navadno v zvezi spomladanska torilnica gozdna rastlina z dolgopecljatimi jajčastimi ali srčastimi listi in modrimi cveti v socvetju, Omphalodes verna: spomladanska torilnica in rumena pasja čebulica ♪
- torílo -a s (í) star. 1. okrogla posoda, navadno lesena: stružiti torila; zajeti vodo iz torila 2. model, posoda: torilo za potico ♪
- toríšče -a s (í) knjiž., navadno s prilastkom 1. celota pojavov, stvari, na katero se nanaša, je usmerjeno človekovo delovanje, ustvarjalnost; področje: znanje z naravoslovnega torišča; zbornik vsebuje članke z različnih torišč // dejavnost, delo v okviru take celote: raziskovanje in razstavljanje sta dve torišči muzejskega dela / delovno torišče psihologije / z oslabljenim pomenom uspešno se uveljaviti na torišču športa v športu 2. kraj, prostor, kjer se kaj dogaja: lovska družba je določila torišče naslednjega lova ∙ zastar. pričakati sovražnika na torišču bojišču // kraj, prostor sploh: izkopavanja na torišču stare prestolnice ♪
- tórka -e ž (ọ̑) etn., po ljudskem verovanju bitje, ki kaznuje predico, če prede na večere določenih dni: ponoči pride torka prest ♪
- tórklja 1 -e ž (ọ̑) etn., po ljudskem verovanju bitje, ki kaznuje predico, če prede na večere določenih dni: bajke o vilah, rojenicah in torkljah ♪
- tórklja 2 -e ž (ọ̑) nar. primorsko priprava za stiskanje olja iz oliv: stiskati s torkljo // prostor s tako pripravo: v torklji je živahno ♪
- torkljáti -ám nedov. (á ȃ) star. opotekajoč se iti, hoditi: za vozom je torkljal star mož ♪
- tôrkov -a -o prid. (ó) nanašajoč se na torek: torkove popoldneve porabi za nakupe / ocena torkovega koncerta; sklepi torkove seje ♪
- tornádo -a m (ȃ) meteor. lijakast viharni vrtinec pod nevihtnim oblakom nad kopnim, navadno s pokončno osjo: tornado je naredil veliko škode ♪
- torníster -tra m (í) nekdaj torba iz telečje kože ali usnja ter iz platna za na hrbet ali za čez ramo; telečnjak: oprtati si tornister ♪
- tornístra -e ž (ȋ) nekdaj torba iz telečje kože ali usnja ter iz platna za na hrbet ali za čez ramo; telečnjak: odpreti, oprtati si tornistro; vojak s tornistro ♪
- tóron -a m (ọ̑) kem. radioaktivni plin, ki nastane pri razpadanju torija, element Tn: radon in toron ♪
- torpéden -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na torpedo: torpedno orožje / torpedni čoln majhna, hitra vojna ladja, oborožena zlasti s torpedi in topovi; torpedni rušilec rušilec, oborožen s torpedi; torpedno letalo ♪
27.301 27.326 27.351 27.376 27.401 27.426 27.451 27.476 27.501 27.526