Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (27.376-27.400)


  1.      topográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na topografijo: topografski sestavek / topografski znaki / topografska karta / topografski popisi umetnostnih spomenikov ◊ lit. topografska poezija poezija, ki se izraža predvsem z likovno podobo grafičnih znakov in njihove razporeditve; med. topografska anatomija anatomija, ki proučuje medsebojne prostorske odnose organov in delov telesa ♪
  2.      topokóten  -tna -o prid. (ọ̑) ki ima tope kote: risati topokotne like ♦ geom. topokotni trikotnik trikotnik, ki ima en topi kot ♪
  3.      tôpol  -ôla m (ó ó) visoko listnato drevo s cveti v mačicah in semeni s šopom dolgih dlačic: ob reki rastejo topoli; posaditi, posekati topol; visok topol; drevored topolov ♦ bot. beli z jajčastimi ali krpatimi listi, Populus alba, črni s priostrenimi ostro nazobčanimi listi, Populus nigra, kanadski topol z bleščeče rdečimi listnimi peclji, Populus canadensis ♪
  4.      tôpol  -óli ž (ó ọ̑) zastar. topol m: sedel je na klopi pod topoljo ♪
  5.      topôla  -e ž (ó) star. topol m: visoke topole ob reki ♪
  6.      topolíno  -a m (ȋ) tip manjšega italijanskega osebnega avtomobila znamke Fiat: voziti se s topolinom ♪
  7.      topolísten  -tna -o prid. (ȋ) bot., navadno v zvezi topolistna kislica kislica z velikimi, dolgopecljatimi, na koncu zaokroženimi spodnjimi listi, Rumex obtusifolius ♪
  8.      topologíja  -e ž (ȋ) geom. geometrija, ki se ukvarja z invariantami pri zveznih preslikavah: topologija in funkcionalna analiza ♪
  9.      topolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na topologijo: algebrske in topološke strukture ♪
  10.      topôlov  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na topol: topolov les; trepetati kot topolov list / topolov drevored, nasad ♪
  11.      topolovína  -e ž (í) topolov les: zobotrebci iz topolovine ♪
  12.      topôlovje  -a s (ó) topolovo drevje: visoko topolovje ♪
  13.      topôlovka  -e ž (ó) 1. bot. užitna lističasta goba z rumeno rjavim klobukom in ukrivljenim vitkim betom, ki raste zlasti ob topolih, Agrecybe aegerita: nabirati topolovke 2. zool. hrošč z modro zelenim ovratnikom in rdečim vratnim ščitom, ki obžira topolove liste, Melasoma populi ♪
  14.      toponím  -a m (ȋ) lingv. lastno ime kraja ali kakega drugega dela zemeljskega površja, zemljepisno ime: toponimi in antroponimi ♪
  15.      toponímika  -e ž (í) lingv. celota toponimov določenega področja: proučevati toponimiko dežele // veda o toponimih; toponomastika: ukvarjati se s toponimiko ♪
  16.      toponomástičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na toponomastiko: etnografske in toponomastične ostaline / toponomastična razprava ♪
  17.      toponomástika  -e ž (á) lingv. veda o toponimih: ukvarjati se s toponomastiko ♪
  18.      toponós  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima top nos: toponos človek / toponos obraz ♪
  19.      toponósec  -sca m (ọ̑) ekspr. kdor ima top nos: kdo je ta toponosec ♪
  20.      tôpor  -ôra m (ó ó) star. toporišče: nasaditi sekiro na topor; topor krampa ♪
  21.      toporíšče  -a s (í) daljši držaj pri orodju: izdelati toporišče; sekira se je snela s toporišča; nasaditi na toporišče; toporišče kose; les za toporišče ♪
  22.      toporóben  -bna -o prid. (ọ̑) ki ima top rob, tope robove: toporoben kos lesa ♪
  23.      tópos  -a tudi tópa m (ọ̑) lit. miselni in izrazni obrazec, značilen za določeno literarno tradicijo: antični topos; toposi v ljudski pesmi ♪
  24.      topóst  tudi tôpost -i ž (ọ̑; ó) lastnost, značilnost topega: topost noža / njene oči izražajo topost ♪
  25.      topòt  -ôta m (ȍ ó) glagolnik od topotati: topot je prenehal; konjski topot // topi glasovi, nastali zaradi udarjanja, navadno z nogami ob tla: zaslišati topot; glasen topot ♪

   27.251 27.276 27.301 27.326 27.351 27.376 27.401 27.426 27.451 27.476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA