Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
9 (27.226-27.250) 
- tolovájka -e ž (ȃ) ženska oblika od tolovaj: zaslišati tolovajko ♪
- tolovájski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tolovaje: tolovajsko skrivališče / tolovajski napad / tolovajska tolpa ♪
- tolovájstvo -a s (ȃ) 1. star. razbojništvo: kaznovati koga zaradi tolovajstva 2. ekspr. ničvredno, malovredno dejanje: to je tolovajstvo, ne pa junaštvo ♪
- tôlpa -e ž (ó) 1. slabš. organizirana skupina ljudi, ki se ukvarja z nezakonito, nedovoljeno dejavnostjo: odkriti, uničiti tolpo; oborožena tolpa; ponarejevalska, tihotapska tolpa; tolpa žeparjev; vodja tolpe / krasti v tolpah 2. slabš. skupina ničvrednih, malovrednih ljudi: okrog njih so se zbirale grozeče tolpe; prišel je s svojo tolpo 3. star. skupina ljudi: tolpa otrok, radovednežev // trop, krdelo: tolpa ovc / volkovi so se zbirali v tolpe ♪
- tôlpoma prisl. (ō) knjiž. v tolpah: uporniki so tolpoma plenili po mestu / tolpoma se upirati množično ♪
- tólst -a -o [u̯s] prid. (ọ̑ ọ́) knjiž. 1. ki ima na telesu razmeroma veliko tolšče, mesa; debel: puran je tolst; tolsta krava; tolst kot prašič / tolst trebuh; tolsta zadnjica / tolsti prsti 2. ki ima, vsebuje (razmeroma) veliko maščobe, masti; masten: tolsto meso / tolsto kosilo ● knjiž. tolst glas, smeh globok, nizek; knjiž., ekspr. imeti tolsto denarnico imeti veliko denarja ◊ etn. tolsti četrtek debeli četrtek; zool. tolsta plavut neparna plavut pri lososih, postrvih, ležeča med hrbtno in repno plavutjo ♪
- tolstíca -e [u̯s] ž (í) vrtn. okrasna rastlina z mesnatimi listi in rožnatimi, rdečimi ali belimi cveti, Crassula: gojiti tolstice ♪
- tolstíka -e [u̯s] ž (í) vrtn. tolstica: gojiti tolstike ♪
- tólstnica -e [u̯s] ž (ọ̑) knjiž. 1. podkožna maščoba: odstraniti tolstnico; debela tolstnica 2. debela ženska: všeč so mu tolstnice ♪
- tolsto... [u̯s] prvi del zloženk nanašajoč se na tolst: tolstoličen, tolstonog ♪
- tolstojánec -nca m (ȃ) pristaš tolstojanstva ♪
- tolstojánstvo -a s (ȃ) Tolstojev moralni in socialni nauk, ki temelji na evangeljskih načelih: pristaš tolstojanstva ♪
- tolstójevec -vca m (ọ̑) pristaš tolstojanstva ♪
- tolstolíčen -čna -o [u̯s] prid. (ȋ ȋ) knjiž. debeloličen: tolstoličen človek ♪
- tolstorép in tolstorèp -épa -o [u̯s] prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) agr., v zvezi tolstorepa ovca ovca z veliko tolšče v repu, ki se goji zaradi mesa in volne: gojiti tolstorepe ovce ♪
- tolstorépka -e [u̯s] ž (ẹ̑) agr. tolstorepa ovca: gojiti tolstorepke ♪
- tolstorít -a -o [u̯s] prid. (ȋ ȋ) nizko ki ima debelo zadnjico: tolstorita natakarica ♪
- tolstorítnica -e [u̯s] ž (ȋ) nizko ženska, ki ima debelo zadnjico: stregla je visoka tolstoritnica ♪
- tólstost tudi tolstóst -i [u̯s] ž (ọ́; ọ̑) knjiž. debelost: zaradi tolstosti se ni mogel skloniti ♪
- tólšča -e [u̯š] ž (ọ́) 1. trdna ali tekoča, v vodi netopna organska snov, ki se uporablja za človeško prehrano in v tehniki: meriti tolščo v mleku / rastlinska, živalska tolšča 2. trdna, mazava, v vodi netopna organska snov, pridobljena iz maščobnega tkiva; mast: kitova, zajčja tolšča ● na trebuhu se mu je nabrala tolšča plast podkožne maščobe; nar. stari polhi so v tolšči so debeli; ekspr. njegov obraz se utaplja v tolšči je zelo debel ♪
- tolščák -a [u̯š] m (á) knjiž. 1. debel človek: neroden tolščak 2. redko pingvin: odprava proučuje življenje tolščakov ◊ bot. divja ali kultivirana rastlina z mesnatim steblom in mesnatimi listi ter belimi, rumenimi ali rdečimi cveti, Portulaca ♪
- tolščàt -áta -o [u̯š] prid. (ȁ ā) star. debel: tolščat prašič ♪
- tolščávost -i [u̯š] ž (á) knjiž. debelost: tolščavost ga ovira pri gibanju ♪
- tólščen -čna -o [u̯š] prid. (ọ̑) maščoben: tolščne blazinice / tolščno tkivo ♪
- tolščénka -e [u̯š] ž (ẹ̄) zool. neparna plavut pri lososih, postrvih med hrbtno in repno plavutjo ♪
27.101 27.126 27.151 27.176 27.201 27.226 27.251 27.276 27.301 27.326 
