Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (27.101-27.125)


  1.      točkálo  -a s (á) teh. jeklen klin za označevanje točk na površini kovine: s točkalom označiti mesta za vrtanje ♪
  2.      tóčkast  -a -o prid. (ọ̑) ki je iz točk: točkasta črta / točkasta pisava ◊ fiz. točkasti vir svetlobe vir svetlobe v obliki točke; točkasto telo telo, katerega razsežnosti so zanemarljive v primerjavi z opazovanim premikom ♪
  3.      tóčkica  -e ž (ọ̑) ekspr. manjšalnica od točka: ladja je bila videti le še kot točkica na obzorju / samo dve točkici sta na dnevnem redu ♪
  4.      točkopís  -a m (ȋ) navadno v zvezi Braillov točkopis pisava za slepe z znaki iz kombinacij točk, ki so vtisnjeni v papir: brati Braillov točkopis ♪
  5.      točkoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor točkuje: točkovalci stanovanj ♪
  6.      točkoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na točkovanje: točkovalna komisija / točkovalne tabele ♪
  7.      točkovánje  -a s (ȃ) glagolnik od točkovati: metoda, sistem točkovanja; pravilnik točkovanja svetovnega prvenstva / končati točkovanje stanovanj ♪
  8.      točkováti  -újem nedov. in dov. (á ȗ) 1. izražati vrednost česa s točkami: točkovati rezultate tekmovanja / učitelj naloge točkuje; vsak odgovor se točkuje 2. ocenjevati določeno lastnost česa s točkami: komisija je začela točkovati stanovanja; točkovati po pravilniku ● to tekmovanje se točkuje tudi za evropsko prvenstvo v njem dosežene točke se upoštevajo tudi v evropskem prvenstvu točkován -a -o: visoko točkovano delovno mesto ♪
  9.      točkóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na točko: točkovna razdalja / točkovni dosežki telovadcev; točkovni sistem ocenjevanja ♦ alp. točkovna (planinska) pot (planinska) pot od točke do točke brez posebne povezave med njimi; grad. točkovni temelj samostojen temelj pod posameznim stebrom; šport. točkovni sodnik sodnik, ki ocenjuje tekmovalce s točkami; teh. točkovna obremenitev; točkovno varjenje varjenje, pri katerem se spajajo deli na posameznih točkah stika ♪
  10.      točkóvnik  -a m (ọ̑) pravila, določila, ki urejajo način točkovanja: izdelati točkovnik; točkovnik tekmovanja; točkovnik za ocenjevanje stanovanj ♪
  11.      točljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da točiti: med je bil še redek in lahko točljiv ♪
  12.      tóčnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost točnega: cenili so ga zaradi točnosti; zahtevati točnost / točnost merilnih instrumentov / točnost podatkov, rezultatov ♪
  13.      tód  prisl. (ọ̄) 1. izraža kraj, prostor v bližini govorečega, po katerem poteka dejanje: tod se gre na Triglav; tod smo že hodili / vsak dan hiti tod mimo; tod okrog se potikajo sumljivi ljudje; tod zavije pot na levo tu / do tod je prišla sama dotod; povejte, kako bi se rešili od tod odtod 2. izraža navadno širše področje, določeno s sobesedilom: tod še govorijo slovensko; tod imamo dosti znancev / tod okoli vse diši po lipi / po vrtu je tod in tam rastlo kako drevo tuintam ♪
  14.      tóda  in toda vez. (ọ̑) 1. v protivnem priredju za izražanje a) nasprotja s prej povedanim: rekel je, da bo pomagal, toda obljube ni izpolnil; natočila mu je poln kozarec, toda sama ni pila; zunaj ni bilo mrzlo, toda v kleti nas je kljub temu zeblo / elipt. potrebovali bi delavce, toda kaj, ko jih ne dobimo / previden je, toda odločen ∙ šel bi rad, toda.. Nič toda izraža pomislek, pridržek; ekspr. žalostno, toda resnično izraža ugotovitev, da je kaka stvar taka, kakršna je, čeprav je vredna obžalovanja b) nepričakovanega: tipal je po temni veži, toda vrat ni našel; verjeli smo mu, toda on ni bil vreden našega zaupanja / mlad, toda že tako izkušen // za omejevanje: veliko bere, toda samo pustolovske knjige; izvedel je vse, toda prepozno; prodam, toda le pod pogojem, da plačate takoj / to bi lahko izrazil samo umetnik. Toda še ta težko 2. na začetku (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: toda pogovarjajmo se rajši o čem drugem; toda to ni vprašanje, s katerim bi se tu ukvarjali / ekspr. toda čast komur čast, govoriti pa zna ♪
  15.      tódi  prisl. (ọ̄) zastar. tod: todi so si utrli novo pot / iti od todi odtod ♪
  16.      tódkaj  prisl. (ọ̄) star. tod: se ne bojiš, kadar sama hodiš todkaj; todkaj pelje bližnjica / do todkaj je prišla dotod ♪
  17.      tódle  prisl. (ọ̄) star. tod: todle so gonili živino na pašo; todle bomo šli; vstopite todle, skozi ta vrata / pripeljali so se todle po cesti ♪
  18.      todôben  -bna -o prid. (ó ō) knjiž. tedanji, takraten: grajski portreti kažejo na todobni okus; naše todobno slikarstvo je bilo na evropski višini ♪
  19.      tòf  medm. (ȍ) posnema zamolkel glas pri padcu, udarcu: z obale je metal kamne v vodo: tof, tof, tof; v temi je iskal pot in tof, je padel v luknjo / tof, tof, je nekaj prilomastilo po sobi ♪
  20.      tóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ́) 1. ki ob delovanju sile nanj ne spremeni svoje oblike: dela sta povezana s togim drogom; toga prema; krila letala niso popolnoma toga / togi spoj; toga zveza med elementi // ki se nerad, težko upogiba, pregiba: togi lasje; tog papir; togo blago 2. težko, počasneje gibljiv: togi prsti; tog vrat; od dolgega sedenja je postal ves tog; od mraza toge noge / togi gibi; toga drža telesa 3. ki ni sposoben prilagajati se času, razmeram: tog človek; po značaju je zelo tog / togi predpisi; toga politika; togo, neživljenjsko stališče // ki izraža, kaže nesproščenost, (pre)veliko zadržanost: tog nastop; togo vedenje 4. ki glede na izrazna sredstva ne kaže velike pestrosti, izoblikovanosti: togo pisarniško izražanje; dogajanje v filmu je preveč togo / geometrijsko toga razporeditev ◊ avt. toga obesa obesa, ki je v neposredni povezavi z obeso kolesa v paru; fiz. togo telo telo, ki pod vplivom sile ne spremeni svoje oblike; mehanika togih teles; tekst. toga igelnica tógo prisl.: togo se držati česa; togo prikloniti se, sedeti ♪
  21.      tóga 1 -e ž (ọ́) 1. pri starih Rimljanih dolgo moško vrhnje oblačilo, ki se ovije okoli telesa: zaviti se v togo; senatorji v belih togah 2. v nekaterih deželah halji podobno uradno oblačilo sodnikov, pravnikov in univerzitetnih profesorjev: tožilec je bil oblečen v črno togo ♪
  22.      tóga 2 -e ž (ọ́) zastar. žalost: čutiti veliko togo; bridka, grenka toga / kmalu je bilo konec vseh tog in nadlog skrbi in težav ♪
  23.      togolísten  -tna -o prid. (ȋ) ki ima toge liste: togolistne rastline ♪
  24.      tógost  tudi togóst -i ž (ọ́; ọ̑) lastnost, značilnost togega: togost železne žice / togost tkanin / togost mišic / miselna, značajska togost / togost predpisov / togost filmskih dialogov / predramil se je iz togosti ♪
  25.      togôta  -e ž (ó) 1. velika stopnja jeze, razdraženosti: togota ga je minila; ekspr. pograbila, prijela ga je togota; njeno ugovarjanje ga je spravilo v togoto; ekspr.: divja togota; izbruhi togote / ekspr. jokati, tresti se od togote; v togoti je zagrabil nož; ekspr. z vso togoto je zasadil sekiro v tnalo 2. ekspr. silovitost, divjost: togota nevihte ♪

   26.976 27.001 27.026 27.051 27.076 27.101 27.126 27.151 27.176 27.201  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA