Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (27.026-27.050)


  1.      tlák 1 -a m (ȃ) sila na enoto površine: tlak narašča, pada; meriti tlak; majhen, velik tlak; nizek, visok, zvišan tlak; povečanje, sprememba tlaka / zračni tlak; tlak olja v motorju; tlak plina, tekočine, vode; tlak v kotlu, posodi / lonec na (zvišani) tlak lonec, v katerem se pod zvišanim tlakom živilo hitro skuha / plin (v posodi) je pod tlakom tlak plina (v posodi) je večji kot zunanji (zračni) tlak; pod tlakom vbrizgati maso v kalupe ♦ bot. koreninski tlak sila, s katero potiska korenina vodo v steblo; fiz. hidrostatični tlak; delni ali parcialni tlak posameznega plina v zmesi plinov; fiz., kem. osmotski tlak; fiz., teh. obremenitev na tlak; med. krvni tlak; meteor. območje, področje visokega zračnega tlaka; muz. zvočni tlak merjen po frekvenci in jakosti zračnih tresljajev; strojn. kritični tlak pri katerem doseže plin med ekspanzijo zvočno hitrost; teh. delovni tlak ki ga mora imeti plin za delovanje naprave, priprave ♪
  2.      tlák 2 -a m (ȃ) 1. obloga na trdni, utrjeni površini, namenjeni za hojo, vožnjo: narediti, obnoviti, poškodovati tlak; polagati tlak; betonski, kamnit, opečnat tlak; tlak iz keramičnih ploščic; kocke za tlak / hoditi po tlaku / cerkveni tlak; cestni tlak // del te obloge, navadno iz betona, za nameščanje, pritrjevanje talnih oblog: hiša še nima tlakov / brusiti, izravnavati tlake ♦ grad. venecijanski tlak 2. zastar. tla, pod: otrok se je igral na ilovnatem tlaku v hiši 3. zastar. pločnik: stopati po tlaku ob hišah ♪
  3.      tláka  -e ž (á) 1. v fevdalizmu podložniško obvezno neplačano delo zemljiškemu gospodu: opravljati tlako; hoditi, iti na tlako; tlaka in desetina / kmetje so morali delati tlako / graščinska, samostanska tlaka ∙ občinska tlaka nekdaj obvezno neplačano delo, zlasti pri delanju, popravljanju cest, poti 2. ekspr. težko, malo cenjeno delo: ta služba je zanj tlaka / dela tlako pri časopisu ♪
  4.      tlákar  -ja m (ȃ) star. tlakovalec: preživljal se je kot tlakar ♪
  5.      tlákati  -am nedov. in dov. (ȃ) star. tlakovati: tlakati cesto, dvorišče tlákan -a -o: hlev je bil tlakan ♪
  6.      tlakomér  -a m (ẹ̑) knjiž. priprava za merjenje tlaka; manometer: tlakomer na parnem kotlu // barometer: tlakomer kaže (na) spremenljivo / tlakomer pada, raste ♪
  7.      tlakoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor se poklicno ukvarja s polaganjem tlaka: utrjevalci cestišča in tlakovalci ♪
  8.      tlakoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tlakovanje: tlakovalne kocke / tlakovalna dela ♪
  9.      tlakovánje  -a s (ȃ) glagolnik od tlakovati: tlakovanje pločnikov; granitne kocke za tlakovanje cest ♪
  10.      tlakováti  -újem nedov. in dov. (á ȗ) polagati tlak: tlakovati cesto, vežo; tlakovati z granitnimi kockami, opeko; tlakovati in asfaltirati; pren. tako so tlakovali pot gledališki umetnosti tlakován -a -o: trg je tlakovan; z mozaikom tlakovana cerkev ♪
  11.      tlákovec  -vca m (ā) kamnita, betonska kocka, opeka za oblogo tal: izdelovati tlakovce; kvadratni, šesterokotni tlakovci; tla so bila iz opečnih tlakovcev; tlakovci iz granita, marmorja / polagati tlakovce // tla iz takih kock, opeke: ropotanje koles po tlakovcih ♪
  12.      tlákoven  tudi tlakóven -vna -o prid. (ȃ; ọ̄) nanašajoč se na tlakovanje ali tlak: tlakovna površina / tlakovne kocke, plošče ♪
  13.      tlápnja  -e ž (á) zastar. 1. blodnja, privid: zanj so bili ideali le tlapnje 2. govoričenje, blebetanje: take besede so navadna tlapnja ♪
  14.      tláški  -a -o (ȃ) pridevnik od tlaka: število tlaških dni ♪
  15.      tlè  prisl. (ȅ) pog. tu, tule: tle jim ni dolgčas; tle se podpiši / tle v baru se zbirajo ∙ pog. utihnite! Do tle (gor) vas imam naveličan sem vas, odveč ste mi ♪
  16.      tlèle  prisl. (ȅ) pog., ekspr. tu, tule: tlele smo bili že večkrat; tlele ne smete noter / nekje tlele bi nas morali čakati ♪
  17.      tlênje  -a s (é) glagolnik od tleti: tlenje oglja, žerjavice / tlenje ljubezni / tlenje upora ♦ elektr. anodno, katodno tlenje; kem. temperatura tlenja temperatura, pri kateri poteka tlenje ♪
  18.      tlèsk  tléska in tlêska m (ȅ ẹ́, é) 1. kratek, svetel glas ob ploskem udarcu, zadetju ob kaj: slišal se je tlesk; tlesk pokrova / pasti z glasnim tleskom; s tleskom zapreti vrata 2. glagolnik od tleskniti: enakomeren tlesk peruti / tlesk z bičem ♪
  19.      tlèsk  medm. (ȅ) posnema kratek, svetel glas ob ploskem udarcu, zadetju ob kaj: tlesk, je zaprl cigaretnico; slišalo se je udarjanje vesel: tlesk, tlesk ♪
  20.      tléskanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od tleskati: slišalo se je le tleskanje avtomobilskih vrat / tleskanje s prsti / tleskanje perila ob perilnik / tleskanje valov ob bok ladje ♪
  21.      tléskati  -am nedov. (ẹ̄) 1. dajati kratke, svetle glasove ob ploskem udarjanju, zadevanju ob kaj: v temi so tleskala vesla / ekspr. vrata so ves dan tleskala se tleskajoče zapirala 2. povzročati kratke, svetle glasove s ploskim udarjanjem, zadevanjem ob kaj: riba je tleskala z repom / tleskati z jezikom; tleskati s prsti / tleskati z vrati tleskajoče jih zapirati 3. slišno, plosko udarjati: dekleta so s perilom tleskala ob perilnik; otrok je z ročicama veselo tleskal po vodi; med smehom se je tleskal po kolenih, stegnih / prijateljsko so se tleskali po plečih / od navdušenja so tleskali z rokami 4. ekspr. slišno, plosko udarjati, zadevati ob kaj: valovi so tleskali ob skalo; svinčenke so tleskale ob tlak // slišno, plosko padati: deske so druga za drugo tleskale z voza / pri skakanju v vodo so tleskali na trebuhe / dež je tleskal na okna, po šipah tleskáje: smejal se je, tleskaje (se) po kolenih tleskajóč -a -e: tleskajoči glasovi, udarci; prisl.: tleskajoče udarjati ♪
  22.      tléskniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. dati kratek, svetel glas ob ploskem udarcu, zadetju ob kaj: v temi je slišal tleskniti veslo 2. povzročiti kratek, svetel glas s ploskim udarcem, zadetjem ob kaj: tleskniti s pokrovom cigaretnice; riba je tlesknila z repom / tleskniti z jezikom; tleskniti s prsti / tleskniti z vrati s tleskom jih zapreti 3. slišno, plosko udariti: z roko ga je tlesknil po hrbtu, plečih; zasmejal se je in se tlesknil po stegnih / od navdušenja je tlesknila z rokami 4. ekspr. slišno, plosko udariti, zadeti ob kaj: krogle so tlesknile po oklepu; val je tlesknil ob bok ladje // slišno, plosko pasti: knjiga je tlesknila na tla / kadar skoči v vodo, tleskne na trebuh ♪
  23.      tléskoma  prisl. (ẹ̑) knjiž. s tleskom: jajce je tleskoma padlo na tla; tleskoma zapreti knjigo ♪
  24.      tleskòt  -ôta m (ȍ ó) knjiž. tlesk: zaslišal se je tleskot vesel ♪
  25.      tlésniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) tleskniti: v temi je tlesnilo veslo / tlesniti s pokrovom cigaretnice / tlesniti z jezikom; tlesniti s prsti / tlesnila je z vrati in odšla jih je s tleskom zaprla / z roko ga je tlesnila po glavi / navdušeno je tlesnila z rokami / tlesniti na tla ♪

   26.901 26.926 26.951 26.976 27.001 27.026 27.051 27.076 27.101 27.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA