Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (26.551-26.575)


  1.      tankosténski  tudi tenkosténski -a -o [druga oblika tǝn] prid. (ẹ̄) teh. ki ima tanko steno: tankostenska cev ♪
  2.      tankoúmen  tudi tenkoúmen -mna -o [druga oblika tǝn] prid. (ú ū) knjiž. bistroumen, ostroumen: tankoumno vprašanje / tankoumna ironija tankoúmno tudi tenkoúmno prisl.: tankoumno odgovoriti ♪
  3.      tankoúmnost  tudi tenkoúmnost -i [druga oblika tǝn] ž (ú) knjiž. bistroumnost, ostroumnost: tankoumnost pri razčlenjevanju problema / tankoumnost vprašanja ♪
  4.      tankovésten  tudi tenkovésten -tna -o [druga oblika tǝn] prid. (ẹ̄) zelo natančen, strog glede moralnosti svojega ravnanja: tankovesten razsodnik; biti tankovesten pri kupčijah; glede zakonske zvestobe ni bil preveč tankovesten // ekspr. zelo skrben, natančen: tankovesten plačnik; pri svojem delu je zelo tankovesten / tankovesten pregled tankovéstno tudi tenkovéstno prisl.: tankovestno se držati navodil; tankovestno ravnati ♪
  5.      tankovéstnež  tudi tenkovéstnež -a [druga oblika tǝn] m (ẹ̑) ekspr. tankovesten človek: imeti koga za tankovestneža ♪
  6.      tankovéstnost  tudi tenkovéstnost -i [druga oblika tǝn] ž (ẹ̄) lastnost, značilnost tankovestnega človeka: muči se zaradi tankovestnosti; zdrava tankovestnost // ekspr. velika skrbnost, natančnost: tankovestnost prepisovalca ♪
  7.      tankovíden  tudi tenkovíden -dna -o [druga oblika tǝn] prid. (í ȋ) knjiž. ki zna natančno, zelo dobro opazovati: tankoviden pisatelj ♪
  8.      tankovídnost  tudi tenkovídnost -i [druga oblika tǝn] ž (í) knjiž. sposobnost človeka, ki zna natančno, zelo dobro opazovati: tankovidnost izkušene ženske ♪
  9.      tankovrát  in tankovràt tudi tenkovrát in tenkovràt -áta -o [tretja in četrta oblika tǝn] prid. (ȃ; ȁ á) ki ima tanek vrat: tankovrat človek / tankovrata steklenica ♪
  10.      tánkovski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tank: tankovski oklep / tankovsko in protiletalsko orožje / tankovski napad; tankovsk a zaseda / tankovske enote ♦ teh. tankovske gosenice ♪
  11.      tanljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se da tanjšati: tanljiva žica ♦ metal. tanljiva kovina kovina, ki se da oblikovati v tanke liste ♪
  12.      tántal  -a m (ȃ) kem. zelo trda, težko taljiva kovina sive barve, element Ta: vijak iz tantala ♪
  13.      Tántalov  -a -o prid. (ȃ) knjiž., ekspr., v zvezi Tantalove muke muke koga, ki zaman želi dobiti, doseči to, kar je na dosegu: to mu povzroča Tantalove muke / trpeti Tantalove muke ♪
  14.      tántalov  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tantal: tantalova ruda / tantalov oksid ♪
  15.      tántalski  -a -o prid. (ȃ) knjiž., ekspr. tak kot pri Tantalu: tantalski napor / trpel je tantalske muke Tantalove muke ♪
  16.      tantáva  -e ž (ȃ) nar. primorsko skušnjava: mučila ga je tantava, da bi vstopil ♪
  17.      tantiéma  -e ž (ẹ̑) nav. mn. 1. avtorjev delež od dohodka javno izvajanega umetniškega dela: dobiti, izplačati tantieme; tantieme od uprizoritev igre / avtorske tantieme 2. v kapitalistični ekonomiki delež vodstvenega osebja pri dobičku delniške družbe: prejeti tantieme; dividende in tantieme ♪
  18.      tántigovati  -ujem in tantigováti -újem nedov. (á; á ȗ) nar. dolenjsko tožiti, tarnati: kaj bi tantigoval, saj nič ne pomaga ♪
  19.      taoíst  -a m (ȋ) pripadnik taoizma: taoisti in budisti ♪
  20.      taoístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na taoiste ali taoizem: oblačilo taoističnega duhovnika; taoistična miselnost ♪
  21.      taoízem  -zma m (ȋ) filoz. nauk, ki ga je osnoval Lao-tse, razširjen zlasti na Kitajskem: budizem in taoizem ♪
  22.      tàp  medm. (ȁ) posnema zamolkel glas lahnega udarca, koraka pri lahki hoji: stekla je čez cesto: tap, tap, tap; nestrpno je trkal s prsti po mizi: tap, tap ♪
  23.      tápanje  tudi tapánje -a s (ā; ȃ) glagolnik od tapati, hoditi: slišati je bilo tapanje bosih nog / opotekanje in tapanje v temi ♪
  24.      tápati  -am nedov. (á) redko tapljati, tipati: tapal je z roko okrog sebe ♪
  25.      tápati  -am tudi tapáti -ám nedov. (ā ȃ; á ȃ) ekspr. 1. tiho hoditi: v nogavicah je tapal po sobi; slišali so, kako tapajo po mehki zemlji / po deželi tapajo tihotapci hodijo 2. tavati, bloditi: med ruševinami so tapali žalostni starci; oprijemal se je zidov in tapal po mraku tapajóč -a -e: tapajoči koraki ♪

   26.426 26.451 26.476 26.501 26.526 26.551 26.576 26.601 26.626 26.651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA