Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
9 (26.401-26.425) 
- štírižílen -lna -o prid. (ȋ-ȋ) elektr. ki je iz štirih žil: štirižilni kabel, vodnik ♪
- štófast -a -o prid. (ọ̑) nižje pog. ki je iz debelejše volnene tkanine: štofaste hlače ♪
- štòk štôka m (ȍ ó) 1. nar. (koruzni) storž: oličkati štoke / koruzni štok 2. nižje pog. podboj: vzidati štoke ♪
- štókati -am nedov. (ọ́ ọ̄) nižje pog. dregati, suvati: štokati s palico v kopico sena / štoka ga s komolcem ● nar. dolenjsko štokati kuhano korenje, krompir za prašiče mečkati, tlačiti ♪
- štókavec -vca m (ọ̄) lingv. kdor govori štokavščino: štokavci in čakavci ♪
- štókavski -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na štokavce ali štokavščino: štokavska književnost / štokavsko narečje ♪
- štókavščina -e ž (ọ̄) lingv. največja narečna skupina srbskohrvatskega jezika z vprašalnim zaimkom što: posebnosti štokavščine; štokavščina, čakavščina in kajkavščina ♪
- štókniti -em dov. (ọ́ ọ̑) nižje pog. dregniti, suniti: štoknil ga je z ročajem ♪
- štóla -e ž (ọ̑) 1. dolgemu, širokemu šalu podobno ogrinjalo, navadno iz krzna, tkanine: ogrnjena je bila s krzneno štolo; štola iz hermelina 2. rel. liturgično oblačilo v obliki širokega traku za okoli vratu kot znamenje duhovništva pri opravljanju bogoslužja: dati štolo okrog vratu; nositi štolo 3. pri starih Rimljanih dolgo, nagubano vrhnje oblačilo matron, navadno z rokavi: obleči štolo ♪
- štolnína -e ž (ȋ) rel. pristojbina, ki se plača ob različnih obredih: štolnina od pogreba, poroke ♪
- štóparica tudi stóparica -e ž (ọ̑) ura, ki se sproži in ustavi s pritiskom na gumb: meriti čas tekmovalca s štoparico / elektronska štoparica ♪
- štópati -am tudi stópati -am nedov. in dov. (ọ̑) meriti čas s štoparico: začeti štopati ♪
- štorkljáč -a m (á) ekspr. kdor nerodno, okorno hodi: le kako hodi ta štorkljač ♪
- štórovka -e ž (ọ̄) goba medeno rjave barve s temnejšimi luskami na klobuku, ki raste v šopih na panjih in deblih: nabirati štorovke ◊ bot. mala štorovka užitna goba rjavkaste barve, ki raste v šopih na panjih listavcev, Kuehneromyces mutabilis; vrtn. štorovka prst iz preperelega lesa ♪
- štramáti -ám nedov. (á ȃ) nar. hoditi brez cilja: ponoči štrama okoli, podnevi bi pa spal ∙ nar. kaj pa spet štramaš govoriš neumnosti ♪
- štrbúnkati -am nedov. (ȗ) ekspr. slišno padati (v vodo): kosi skal so štrbunkali v globino ∙ ekspr. žabe so druga za drugo štrbunkale v vodo skakale ♪
- štréna -e ž (ẹ́) pog. preja, zvita v več enako dolgih navojev: štrena se je zavozlala; prati, sušiti štrene / zviti volno v štreno / štrena preje, volne; pren. misli so se mu zapletle v nerazvozljivo štreno // pramen: lasje ji visijo v štrenah / po vodi se vlečejo zelene štrene; štrene dima, megle ● pog. meša mu štrene preprečuje, ovira njegove načrte; pog. zlepa mu ne zmanjka štrene snovi za pogovor, pripovedovanje; prim. predeno ♪
- štrìk štríka m (ȉ í) nižje pog. vrv: napeti štrik; obesiti perilo na štrik ∙ nižje pog. najraje bi si dal štrik za vrat se obesil; pog. kamor je šel bik, naj gre še štrik če sem izgubil, zapravil veliko, lahko še to malenkost ♪
- štrlína -e ž (í) kar štrli iz česa: stena ni imela nobene štrline; štrline na obrazu / obrisi vrhov in štrlin ♪
- štrúčnica -e ž (ȗ) podolgovata posoda, pletena iz slame, v katero se daje vzhajat štruca: dati testo v štručnico ♪
- študènt -ênta in -énta m, im. mn. študênti in študénti in študêntje in študéntje (ȅ é, ẹ́) 1. kdor si pridobiva izobrazbo na višji ali visoki šoli: študenti poslušajo predavanja; dober študent; študent prvega letnika; študent slavistike; klub študentov / izredni, redni študent 2. star. učenec srednje šole; dijak: namenili so ga za študenta; slabo oblečen študent ♪
- študentaríja -e ž (ȋ) ekspr. študenti: vesela študentarija; vračanje študentarije s počitnic ♪
- študêntek in študéntek -tka m (ē; ẹ̄) iron. manjšalnica od študent: kaj bo delal takle študentek ♪
- študêntka in študéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska, ki si pridobiva izobrazbo na višji ali visoki šoli: biti študentka na filozofski fakulteti; študentke in dijakinje ♪
- študentovánje -a s (ȃ) študentsko življenje: opisovati študentovanje na Dunaju; lahkomiselno študentovanje / ekspr. neuspešno študentovanje študiranje ♪
26.276 26.301 26.326 26.351 26.376 26.401 26.426 26.451 26.476 26.501