Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (26.276-26.300)



  1.      šomoštrováti  -újem nedov.) star. učiteljevati: dolgo je šomoštroval v tem kraju ∙ star. nehaj že šomoštrovati vsiljivo dajati nasvete, nauke
  2.      šómoštrski  -a -o prid. (ọ̄) star. učiteljski: šomoštrska služba ∙ star. zadosti mu je njenega šomoštrskega govorjenja vsiljivega dajanja nasvetov, naukov
  3.      šómoštrstvo  -a s (ọ̄) star. učiteljevanje: šomoštrstvo ga je pri njegovem ustvarjanju omejevalo
  4.      šòp  šôpa m ( ó) 1. skupek daljših, tanjših istovrstnih stvari, navadno manjši: narediti šop; šop dlake, peres; izpod rute ji gleda šop črnih las; v krtači manjkajo šopi žime / vreči konju nekaj šopov sena / povezati niti v šop; ob bolezni so ji lasje izpadali v šopih; v šopu izpuliti; trava, rastoča v gostih šopih / ekspr. v rokah drži šop bankovcev, kart, listin / šop ključev 2. star. šopek (cvetja): podaril ji je velik šop 3. redko pramen, snop: v sobo je prihajal šop svetlobe / šop isker
  5.      šópa  -e ž (ọ̑) nar. vzhodno snop urejene slame za pokrivanje streh; škopnik: zložene šope; prekriti streho s šopami
  6.      šôpast  -a -o prid. (ó) 1. ki je v šopih: ob poti je rasla šopasta trava / njegovi šopasti lasje 2. podoben šopu: šopaste korenine / za te rastline je značilna šopasta rast ♦ obrt. šopasta petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit večkrat potegne skozi petljo prejšnje vrste šôpasto prisl.: šopasto razvrščeni listi
  7.      šópati  -am nedov. (ọ̑) nižje pog. 1. gačiti: šopati medveda 2. hraniti, krmiti s potiskanjem hrane v kljun: šopati gos, purana; pren. šopati učence z znanjem ∙ nizko ti otroka preveč šopaš mu daješ preveč jesti
  8.      šôpek 1 -pka m (ó) urejen skupek narezanega, natrganega cvetja, navadno povezanega: šopek je ovenel; dobiti šopek; nabrala je velik šopek; izbirati rože za šopek; priti s šopkom v roki; šopek rdečih nageljnov / poročni šopek / povezati rože v šopek; pren. pianist je zaigral šopek priljubljenih skladb // z rodilnikom nekaj skupaj povezanih istovrstnih stvari: kupiti šopek peteršilja, redkvic ♦ gastr. dišavni šopek z nitjo povezan šopek različnih dišavnic, ki se dodaja nekaterim jedem med kuhanjem
  9.      šôpek 2 -pka m (ō) manjšalnica od šop: šopek las, trave / v rokah je držal šopek ključev
  10.      šopíren  -rna -o prid. () ekspr. ki se (rad) šopiri: bila je ošabna in šopirna / šopirno govorjenje bahavo
  11.      šopíriti  -im nedov.) postavljati v pokončen, štrleč položaj: puran šopiri perje // s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj delati kaj bujno, košato: ruševec šopiri rep šopíriti se 1. dobivati pokončno, štrleče perje: kokoš se šopiri ∙ ekspr. te bomo že ugnali, se je šopirila jezno, prezirljivo govorila 2. ekspr., s prislovnim določilom biti kje zelo opazen, viden zaradi velikosti, bujnosti: pred hišo se je šopirila hruška; med vrtovi se šopirijo poslopja / na pročelju hotela so se šopirili svetlobni napisi 3. ekspr. postavljati se, ponašati se: fantje so se šopirili; pred drugimi ljudmi se rad šopiri; šopiri se kot pav / šopirile so se v novih oblekah / šopiriti se z uspehi 4. ekspr. oblastno, prevzetno se vesti, ravnati: tukaj se šopiriš, doma si pa ponižen / takrat so se tujci šopirili po naši deželi
  12.      šopírjenje  -a s () glagolnik od šopiriti: njegovo šopirjenje jih moti / oblastniško šopirjenje
  13.      šopírnost  -i ž () ekspr. lastnost, značilnost šopirnega: šopirnost njegovega vedenja / hodi s pavjo šopirnostjo
  14.      šôpoma  prisl. (ō) knjiž. v šopu, v šopih: šopoma izpuljeni lasje; ta trava raste šopoma
  15.      šopúlja  -e ž (ú) bot. trava z enocvetnimi klaski v latih, Agrostis: latovka in šopulja
  16.      šóštar  -ja m (ọ̑) nar. vzhodno žuželka z enim parom rdeče-črnih kril; rdeči škratec: na štoru je bilo veliko šoštarjev
  17.      šôta  -e ž (ó) gorljiva snov, nastala s pooglenitvijo rastlinskih ostankov, zlasti mahov: rezati šoto; nastanek šote; uporaba šote v vrtnarstvu; šota in premog
  18.      šôtar  -ja m () nekdaj kdor se ukvarja z rezanjem šote: šotarji na barju
  19.      šôtast  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na šoto: šotasta površina / v severnih krajih imajo koče šotaste strehe
  20.      šôten  -tna -o prid. () nanašajoč se na šoto: šotna tla / šotni drobir; debelina šotne plasti; šotna plošča / šotna kurjava / šotna močvirja ♦ bot. šotni mah mah, ki raste na vlažnih tleh in barjih in katerega spodnji del odmira, Sphagnum
  21.      šótiš  -a m (ọ̄) etn. ljudski ples v dvočetrtinskem taktu, pri katerem se udarja z nogami ob tla in ploska: zaplesala sta šotiš // skladba za ta ples: godec je zaigral šotiš
  22.      šotíšče  -a s (í) nahajališče šote: šotišče je že izčrpano
  23.      šôtnat  -a -o prid. () bogat s šoto: šotnat svet; vlažna šotnata tla / šotnati bregovi
  24.      šôtnica  -e ž () vrtn. prst iz preperele šote: primešati prsti šotnico
  25.      šôtor  -óra in -ôra mọ́, ó) 1. hiši podobna zložljiva priprava za začasno prebivanje, prenočevanje, navadno iz nepremočljivega platna: podreti, postaviti, zložiti šotor; spati v šotoru; šotor za dve osebi; šotor z gumijastim dnom; streha šotora; noč se je kot šotor razprostirala nad njim / cirkuški šotor; hišni šotor s streho in navpičnimi stranicami; piramidni šotor s streho v obliki piramide; strešni šotor s streho do tal in trikotno vhodno in zadnjo stranicoekspr. če mi bo to mesto všeč, bom v njem postavil šotor se bom v njem naselil; zastar. šotori na sejmu stojnice // temu podobno zavetje: noč so prebili v šotoru iz smrekovih vej 2. nar. vzhodno strešica nad vhodom v hišo, navadno na stebrih: šotor in priklet

   26.151 26.176 26.201 26.226 26.251 26.276 26.301 26.326 26.351 26.376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA