Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (26.201-26.225)


  1.      škrobílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na škrobljenje: škrobilna sredstva / škrobilni stroj ♪
  2.      škróbov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na škrob: škrobova snov; škrobova zrnca / škrobova raztopina; škrobovo lepilo ♪
  3.      škropílo  -a s (í) škropivo: škropila za sadno drevje ♪
  4.      škropíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. s kapljicami, curki tekočine močiti, vlažiti: škropiti vrtno trato, ulico; škropiti koga v obraz; škropiti komu čelo z vodo; škropiti se po prsih / ekspr. avtomobil je škropil mimoidoče / pri umivanju je škropil okoli sebe 2. nepreh. v kapljicah, curkih hitro razprševati se: avtomobil je drvel in blato je škropilo; brezoseb. tolkel je po vodi, da je škropilo na vse strani / ekspr. udarjal je po razbeljenem železu in iskre so škropile na vse strani letele 3. razprševati po čem tekočo snov, da se preprečijo bolezni, uničijo škodljivci: škropiti sadno drevje; škropiti krompir; škropiti proti plesni; škropiti z modro galico 4. brezoseb. v redkih kapljah deževati: zvečer je začelo škropiti / v osebni rabi ves dan je škropil dež 5. nar. kropiti: škropiti mrliča / škropiti z blagoslovljeno vodo ● ekspr. škropiti napadalce s kroglami streljati nanje škropèč -éča -e: govoril je, škropeč slino na vse strani škropljèn -êna -o: škropljeno drevje ♪
  5.      škropívo  -a s (í) kemično sredstvo, raztopljeno v vodi, za zatiranje bolezni, škodljivcev na rastlinah: škropivo proti plesni; škropiva za škropljenje sadnega drevja ♪
  6.      škropljênje  -a s (é) glagolnik od škropiti: takrat je bilo potrebno škropljenje ulic / škropljenje sadnega drevja; sredstvo za škropljenje ♪
  7.      škrôpniti  -em in škrópniti -em dov. (ó ȏ; ọ́ ọ̑) 1. v kapljicah, curkih vreči: škropnila ji je vodo v obraz 2. nepreh. v kapljicah, curkih hitro se razpršiti: voda je škropnila na vse strani / nekaj krvi je škropnilo na tla ♪
  8.      škropòt  -ôta m (ȍ ó) glagolnik od škropotati: škropot dežja; slišati je bilo zamolkel škropot padajočega kamenja ♪
  9.      škropotáti  -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) dajati kratke, nizke, nezveneče glasove: zunaj dež rahlo škropota / dežne kaplje škropotajo po strehi škropotajoč udarjajo škropotajóč -a -e: škropotajoč dež ♪
  10.      škrpèt  -êta in škrpét -a m (ȅ é; ẹ̑) nav. mn., nižje pog. obrabljen, ponošen čevelj: potepuh v škrpetih in ponošenem klobuku // čevelj sploh: obul je pošvedrane škrpete; popraviti stare škrpete ♪
  11.      škrpêta  -e ž (ȇ) nav. mn., nižje pog. obrabljen, ponošen čevelj: teh škrpet ne bom več nosil ♪
  12.      škrpêtelj  -tlja tudi -na [tǝl] m (é) nav. mn., nižje pog. obrabljen, ponošen čevelj: bil je v škrpetljih in raztrgani obleki ♪
  13.      škrpíca  -e ž (í) knjiž. droben, majhen človek: tajnik stranke, bledolična škrpica z velikimi, zelenimi očali (F. Kozak) ♪
  14.      škrtljáj  -a m (ȃ) rahel škrt: tišino je prekinil komaj slišen škrtljaj ♪
  15.      škržólica  -e ž (ọ̑) bot. pokončna ali plazeča se rastlina z navadno rumenimi cveti v koških, Hieracium: arnika in škržolica ♪
  16.      šláhčič  -a m (ȃ) v poljskem okolju, nekdaj pripadnik šlahte, nižji ali srednji plemič: šlahčič z majhnim posestvom ♪
  17.      šlárast  -a -o prid. (ā) zastar. tančičast, pajčolanast: šlarasta ruta ♪
  18.      šlígati  -am nedov. (ȋ ȋ) nar. vzhodno švrkati: šligal je z bičem po živini ♪
  19.      šmárničen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na šmarnico: šmarnični vonj / šmarnično vino / šmarnična pobožnost ♪
  20.      šmínkarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na šminkarje: šminkarski tečaj / šminkarski učinek ♪
  21.      šmohórka  tudi šmohôrka -e ž (ọ̑; ó) nar. jabolko, ki dozori sredi meseca julija: obirati šmohorke ♪
  22.      šnórkel  -kla m (ọ́) voj. navpična cev s sistemom leč za opazovanje okolice pri podmornici: šnorkel je bil poškodovan ♪
  23.      šóba  -e ž (ọ́) 1. debele ali naprej potisnjene, štrleče ustnice: njegov obraz ni lep, ker ima šobo / dojenček je naredil šobo in začel sesati; ustnice je nabrala v šobo ∙ slabš. držati šobo s šobljenjem kazati nejevoljo, užaljenost; slabš. napeti šobo z našobljenjem pokazati nejevoljo, užaljenost 2. nav. mn. velika živalska ustnica: mehke konjske šobe; žabja šoba 3. nav. mn., nar. zahodno ustnice, usta: odločno stisnjene šobe 4. teh. zožujoči se del na koncu priprav za ustvarjanje, oblikovanje, doziranje curka: šoba se je zamašila; uporaba šob / iz šobe je pihal zrak / brizgalna, dušilna, gorilna šoba; šoba uplinjača ♪
  24.      šóbast  -a -o prid. (ọ́) ekspr. ki ima debele ali naprej štrleče ustnice: šobasta ženska / šobasta usta / šobaste ustnice debele, naprej štrleče šóbasto prisl.: šobasto se držati ♪
  25.      šóbček  -čka m (ọ̑) ekspr., v zvezi narediti šobček z našobljenjem pokazati nejevoljo, užaljenost: deklica je naredila jezen šobček ♪

   26.076 26.101 26.126 26.151 26.176 26.201 26.226 26.251 26.276 26.301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA