Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
9 (25.701-25.725) 
- strpéti -ím dov., tudi stŕpel (ẹ́ í) 1. navadno z nikalnico imeti sposobnost vztrajati, biti kje dalj časa: do večera ne bo strpel; niti minute ne strpi na mestu, pri miru; ne more strpeti v sobi / ne strpi pri knjigi; ni mogel strpeti, da ga ne bi vprašal / star., s smiselnim osebkom v rodilniku ni ga strpelo doma 2. star. potrpeti: strpi z njim, se bo že poboljšal / vse vam povem, samo malo strpite; samo trenutek se še strpi ● star. zaradi bolezni ne strpi nobenega človeka ne prenaša, ne trpi; prim. iztrpeti, strpljen ♪
- strpínčiti -im tudi iztrpínčiti -im dov. (í ȋ) s trpinčenjem izčrpati, oslabiti: zapornike so strpinčili; strpinčiti se s težkim delom / strpinčiti telo strpínčen tudi iztrpínčen -a -o: strpinčeni obrazi otrok; bil je suh in strpinčen; strpinčen od težkega dela ♪
- strpljèn -êna -o prid. (ȅ é) ekspr. telesno izčrpan, zlasti zaradi napornega dela: bil je suh in strpljen; strpljene matere; strpljen od hude bolezni / strpljen obraz; prim. iztrpeti, strpeti ♪
- strpljênje -a s (é) star. strpnost: med njima ni bilo ne prijateljstva niti strpljenja / stari ljudje nimajo strpljenja potrpljenja ♪
- strpljív -a -o prid. (ȋ í) star. 1. strpen: strpljiv človek; biti strpljiv do drugih 2. potrpežljiv: strpljivi gostje strpljívo prisl.: strpljivo čakati ♪
- strpljívost -i ž (í) star. 1. strpnost: narodnostna, verska strpljivost 2. potrpljenje: minila ga je vsa strpljivost ♪
- stŕpnež -a m (ȓ) ekspr. strpen človek: pokazal se je strpneža ♪
- stŕpnost -i ž (ŕ) lastnost strpnega človeka: pokazati strpnost; cenili so njegovo strpnost do nasprotnikov / strpnost v vzgoji / narodnostna, rasna, verska strpnost ♪
- strpoléti -ím dov. (ẹ́ í) zastar. zgoreti z močnim plamenom: s slamo krita koča je kar strpolela ♪
- stršáti -ím nedov. (á í) knjiž., redko štrleti: lasje mu stršijo pokonci stršèč -éča -e: stršeči lasje; kamela s stršečo grbo ♪
- stŕtje -a s (ȓ) glagolnik od streti: strtje kosti / strtje odpora ♪
- stŕtost -i ž (ȓ) stanje strtega človeka: trudil se je, da ne bi opazili njegove strtosti in nemoči ♪
- strudíti in strúditi -im dov. (ȋ ú ū) zastar. utruditi: hoja ga je strudila; pri delu se je strudil ♪
- strúg -a m (ȗ) nar. 1. strm gorski žleb: skalnata pobočja z razritimi strugi; vzpenjati se po strugih proti vrhu / strugi v Alpah 2. strgalo: s strugom strgati smolo z debla / s strugom ostružiti coklo z zakrivljenim nožem ♪
- strúga -e ž (ú) podolgovata naravna ali umetna vdolbina na zemeljski površini, po kateri teče voda: struga se na tem mestu zoži; poglobiti strugo; reka spreminja, si utira strugo; globoka, plitva, suha struga; struga hudournika / rečna, vodna struga; struga Save, Soče; pren. življenje teče po svoji strugi; struga časa ∙ ekspr. tudi to je obrnil v svoje struge v svojo korist; ekspr. pogovor je speljala v drugo strugo začela je govoriti o drugih stvareh ♦ alp. ledeniška struga naravna vdolbina, po kateri se pomika ledenik ♪
- strugáč -a m (á) star. strugar: bil je zaposlen kot strugač ♪
- strugáča -e ž (á) star. strgalo: s strugačo odstranjevati lubje z debla ♪
- strugálen -lna -o prid. (ȃ) usnj. ki se uporablja za struganje: strugalni nož, stroj ♪
- strugálnica -e ž (ȃ) delavnica, obrat za struganje: dela v strugalnici ♪
- strugálnik -a m (ȃ) star. oblič, skobljič: na steni so visele žage in strugalniki ♪
- strugálo -a s (á) 1. strgalo: s strugalom strgati rjo s pločevine 2. les. strugarsko dleto: s strugalom oblikovati mizno nogo ♪
- strúganje -a s (ū) glagolnik od strugati: struganje parketa / struganje miznih nog ♪
- strugár -ja m (á) delavec, ki struga: strugar v usnjarni / kovinski, lesni strugar ♪
- strugárna -e ž (ȃ) strugalnica: delavec v strugarni ♪
- strugárnica -e ž (ȃ) zastar. strugalnica: dela v strugarnici ♪
25.576 25.601 25.626 25.651 25.676 25.701 25.726 25.751 25.776 25.801 
