Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (25.626-25.650)


  1.      strdíšče  -a s (í) fiz. tališče: znižati strdišče; strdišče maziva, olja ♪
  2.      stréči  stréžem nedov., strézi strézite in strezíte; strégel strégla (ẹ́) 1. prinašati hrano, pijačo navadno gostu: streči povabljencem; streči s pijačo, prigrizkom; gostje si sami strežejo / strežejo le do devetih; kosilo strežejo v jedilnici delijo; v gostilni strežejo kmečke jedi imajo, pripravljajo / v tej restavraciji streže že več let dela kot natakar / to omako, solato strežemo k perutnini // s tožilnikom delati, povzročati, da je kdo zadovoljen: prijazno so jih stregli; moža lepo streže 2. dajati, izročati komu zahtevano, zaželeno blago: na tem oddelku strežeta dve prodajalki / kot vljudnostna fraza vam že strežejo 3. opravljati dela za zadovoljevanje telesnih potreb a) zlasti bolnega, onemoglega: streči bolniku; stregla ga je v bolezni, med boleznijo; streči ostarelim ljudem b) v nekaterih deželah pripadnika višjega družbenega sloja: lordu streže že več let; zdaj mu streže nov služabnik // občasno pomagati pri gospodinjskih delih: stregla je pri bogati družini v mestu; ker ni dobila drugega dela, je hodila streč po hišah 4. opravljati dela, ki drugemu omogočajo hitrejše, nemoteno delo: stregla sta mu dva pomočnika; zidarjem so stregli domači / streči pri obredih / en delavec streže več strojem 5. delati za potešitev, zadovoljitev potreb, želja koga: vsem je morala streči; preveč jim streže; pog. pusti se streči / ekspr.: streči pri živini; rožam ne streže, zato ji ne uspevajo / ekspr. streči svoji radovednosti 6. star. prestrezati: streči deževnico / streči (si) roso v dlani 7. star. čakati, prežati: pri vratih je ves večer stregel nanjo / lovci strežejo na divjad 8. star. prestrezati, loviti: streči šume / pazljivo je stregla na besede / stregel je njunemu pogovoru prisluškoval 9. ekspr., v zvezi s po prizadevati si komu odvzeti, kar nakazuje določilo: stregli so mu po prestolu / streči komu po časti, po življenju ● publ. knjiga streže okusu, zahtevam bralca je po okusu, zahtevah bralca; ekspr. sreča mu streže ima srečo; ekspr. vreme nam letos res streže je lepo, ugodno; ekspr. ve, kako se taki reči streže zna pravilno, ustrezno ravnati; pog. streže jim spredaj in zadaj zelo ♪
  3.      stréharica  -e ž (ẹ̑) nar. 1. skodla: prekriti streho s streharicami 2. rastlina z mesnatimi listi in navadno rožnatimi ali rumenkasto belimi cveti; netresk: na slamnati strehi raste streharica ♪
  4.      strélica  in strelíca -e ž (ẹ̑; í) tanka, lahka palica z navadno v obliki strešice okrepljeno konico na eni strani za streljanje z lokom; puščica: izstreliti strelico; zastrupljena strelica; švist strelic; švigniti kot strelica ∙ ekspr. te strelice letijo nanj ostri, zbadljivi očitki; ekspr. iz oči ji švigajo strelice ostri pogledi ♪
  5.      streljáj  -a m (ȃ) 1. razdalja, ki se doseže pri streljanju: še nekaj skokov in že je bil zunaj streljaja 2. v prislovni rabi izraža manjšo razdaljo: streljaj od ceste stoji stara lipa; dober streljaj daleč so ležale prve hiše / za nekaj streljajev oddaljen ♪
  6.      strélnica  -e ž (ẹ̑) knjiž. strelna lina: strelnice v grajskem obzidju ♪
  7.      stremeníca  -e ž (í) 1. jermen za pripenjanje, pritrditev stremena na sedlo: podaljšati stremenice 2. jermen za pripenjanje vesla na bok čolna: vtaknil je veslo skozi stremenice in začel veslati 3. šport. na smučko pripet jermen ali spiralna žica, ki poteka okrog pete: odpeti stremenice ♪
  8.      stremúh  -a m (ū) slabš. kdor si (zelo) prizadeva za dosego uglednega, ugodnega položaja v družbi: bil je častihlepnež in stremuh; brezobzirni stremuhi ♪
  9.      streptokók  -a m (ọ̑) biol. skupek kokov v obliki verige: streptokoki in stafilokoki ♪
  10.      streptokóken  -kna -o (ọ̑) pridevnik od streptokok: streptokokna okužba ♪
  11.      streptomicín  -a m (ȋ) farm. antibiotik proti tuberkulozi: uporaba streptomicina ♪
  12.      strés  -a m (ẹ̑) med. odziv organizma na škodljive (zunanje) vplive: tako delo povzroča strese; zdravljenje motenj, ki nastanejo zaradi stresa ♪
  13.      strès  strésa m (ȅ ẹ́) redko stresljaj: ob stresu se je tekočina razlila ♪
  14.      stresáj  -a m (ȃ) redko stresljaj: ob vsakem stresaju je ranjenec zaječal ♪
  15.      stresálen  -lna -o prid. (ȃ) teh. s katerim se kaj med stresanjem, tresenjem ločuje, premika: stresalni stroj, transporter; stresalne rešetke v mlatilnici ♦ mont. stresalni žleb vsak od naprej in nazaj premikajočih se žlebov za premeščanje, spravljanje (sipkega) materiala ♪
  16.      stresálka  -e [tudi u̯k] ž (ȃ) mont. priprava iz naprej in nazaj premikajočih se žlebov za premeščanje, spravljanje (sipkega) materiala: nakladati premog na stresalko / stresalka z račjim kljunom z lopatasto razširjenim žlebom ♪
  17.      stresálnik  -a m (ȃ) agr. priprava za stresanje sadja: obiralnik in stresalnik ♪
  18.      strésanje  -a s (ẹ́) glagolnik od stresati: stresanje vej v vetru / stresanje z glavo / stresanje od mraza / stresanje drobtin s prta ♪
  19.      strésati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati, povzročati, da se kaj sunkovito, hitro premika, navadno sem in tja: konj stresa grivo; stresati hruško, jablano; šipe so se stresale od grmenja; vihar se zaganja v kočo, da se kar stresa / stresal ga je, da bi ga prebudil; stresati koga za ramo / pri pozdravu stresati komu roko / jok, smeh mu stresa telo; brezoseb. stresa ga ob misli na prizore, ki jih je videl; stresati se od groze, strahu // delati hitre, sunkovite gibe: stresati z glavo // ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: groza jo stresa / mraz ga stresa (po hrbtu) 2. ekspr. pojavljati se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: grom stresa dolino; kriki so stresali ozračje 3. s tresenjem spravljati kam kaj sipkega, drobnega: stresati grozdje v čeber, krompir na kup; stresati orehe; ekspr. oblaki stresajo dež in točo na polje // redko raztresati: stresati papirčke po tleh; košara je prepolna, zato se jabolka stresajo 4. s tresenjem odstranjevati: stresati drobtine s prta; veter stresa liste, sadeže z drevesa / stresati pepel s cigarete otresati // s tresenjem delati, da na čem ni več določene stvari: stresati prt; ne stresajte rjuh skozi okno ● ekspr. stresati dovtipe, šale praviti, pripovedovati; ekspr. stresati jezo, nejevoljo na koga, nad kom zaradi jeze, nejevolje zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; ekspr. letnice, podatke je kar iz rokava stresal znal jih je povedati, našteti zelo hitro, brez premišljanja; ekspr. stresati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami; pog. že spet stresa sitnost sitnari; ekspr. stresati smeh zelo se smejati; smejal se je, kot bi orehe stresal glasno, hrupno strésati se ekspr. izražati svojo jezo, nejevoljo v govorjenju, ravnanju: spet se stresa nad njo; v službi ima težave, doma se pa stresa stresáje: stresaje z glavo, mu je segel v besedo stresajóč -a -e: jokal je, stresajoč glavo; nebo in zemljo stresajoč grom; telo stresajoč smeh; prim. iztresati ♪
  20.      stréšje  -a s (ẹ̑) knjiž. ostrešje: odšel je iz goreče hiše, ko se je strešje že podiralo ♪
  21.      streznjeváti  -újem tudi iztreznjeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, povzročati, da postane kdo trezen: svež zrak ga je počasi streznjeval; streznjevati se iz pijanosti 2. nav. ekspr. delati, povzročati, da postane kdo (bolj) razsoden, preudaren: prijatelj ga je streznjeval; taki primeri streznjujejo človeka streznjujóč tudi iztreznjujóč -a -e: to je bil streznjujoč sklep; streznjujoče sredstvo; prisl.: to je vplivalo nanj streznjujoče ♪
  22.      stréžnica  -e ž (ẹ̑) 1. ženska, ki streže: za strežnice na gostiji so najeli mlada dekleta; hitra, prijazna strežnica 2. bolnišnična delavka, ki opravlja pomožna dela v zvezi z oskrbo bolnikov: v bolnici potrebujejo nekaj novih strežnic / bolniška strežnica 3. v nekaterih deželah služabnica, zlasti za osebno strežbo: pozvoniti strežnici ♪
  23.      strgálo  -a s (á) priprava za strganje, odstranjevanje: s strgalom postrgati led s šipe, umazanijo s posode; kovinsko, plastično strgalo; ploščato, zakrivljeno strgalo / gozdarsko, sodarsko, zidarsko strgalo; trirobo, žlebasto strgalo / strgalo za odstranjevanje blata strgalnik // priprava za strganje, drobljenje: nastrgati korenček na strgalo; strgalo za sir ◊ agr. priprava za odstranjevanje ščetin s kože ali sluznice z vampov; les. jeklena ploščica za čiščenje, glajenje površin obdelovanca ♪
  24.      strhlenéti  -ím dov. (ẹ́ í) nar. strohneti: les je na dežju strhlenel ♪
  25.      stríčnica  -e ž (ȋ) star. bratova hči; nečakinja ♪

   25.501 25.526 25.551 25.576 25.601 25.626 25.651 25.676 25.701 25.726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA