Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (2.526-2.550)



  1.      debélko  -a m (ẹ̑) šalj. debel človek: okrogel, zavaljen debelko
  2.      dêbeln  -a -o [bǝl] prid. (ē) nanašajoč se na deblo 1: debelni premer; debelna gniloba / debelna rogovila v dva ali več krakov razraslo drevo
  3.      dêbelnat  -a -o [bǝl] prid. (ē) redko deblat: debelnata drevesa
  4.      debelo...  prvi del zloženk nanašajoč se na debel: debeloglav, debelozrnat; debelokožec, debeloličnost
  5.      debelobúčen  -čna -o prid. () šalj. ki ima debelo, veliko glavo: debelobučen možakar
  6.      debeloglàv  in debelogláv -áva -o prid. ( á; ) ki ima debelo, veliko glavo: debeloglav fant / debeloglavi kalini
  7.      debeloglávec  -vca m () ekspr. kdor ima debelo, veliko glavo: njeni otroci so bili sami debeloglavci / kalin debeloglavec
  8.      debeloglávka  -e ž () ženska oblika od debeloglavec: mačka debeloglavka
  9.      debeloglávost  -i ž (ā) med. značilnost človeka z nesorazmerno veliko glavo
  10.      debelokljún  -a m () ekspr. ptič z debelim kljunom: klepetavi, pisani debelokljuni
  11.      debelokljún  -a -o prid. ( ū) ki ima debel kljun: debelokljuni ščinkavci
  12.      debelokljúnast  -a -o prid. (ū) ki ima debel kljun: debelokljunasta papiga
  13.      debelokljúnec  -nca m () ekspr. ptič z debelim kljunom
  14.      debelokóžec  -žca m (ọ̑) žival z debelo kožo, navadno slon: v cirkusu so nastopili dresirani debelokožci // ekspr. kdor neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja ali je sam žaljivo nevljuden: to je prizadelo celo najbolj zakrknjene debelokožce
  15.      debelokóžen  -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki ima debelo kožo: debelokožna žival // ekspr. ki neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja ali je sam žaljivo nevljuden: ta debelokožni surovež
  16.      debelokóžnat  -a -o prid. (ọ̑) debelokožen: debelokožnati bivol / kako ste trmasti in debelokožnati
  17.      debelokóžnost  -i ž (ọ̄) ekspr. lastnost, značilnost debelokožnega človeka: poznali so ga po njegovi debelokožnosti
  18.      debelolíčen  -čna -o prid. ( ) ki ima debela lica: debeloličen otrok / debeloličen obraz
  19.      debelolíčnež  -a m () ekspr. kdor ima debela lica: otrok je zdrav debeloličnež
  20.      debelolíčnica  -e ž () ekspr. ženska, ki ima debela lica
  21.      debelolíčnik  -a m () debeloličnež
  22.      debelolíčnost  -i ž () debelost lic: obraz je izgubil otroško debeloličnost
  23.      debelolísten  -tna -o prid. () ki ima debele liste: debelolistne palme ♦ bot. debelolistna homulica dlakava rastlina z modrikasto zelenimi listi in belimi cveti, Sedum dasyphyllum
  24.      debelolístnica  -e ž () nav. mn., bot. rastlina z debelimi, mesnatimi listi; homulica
  25.      debeloníten  -tna -o prid. () ki je iz debelih niti: debelonitna tkanina

   2.401 2.426 2.451 2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA