Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (24.826-24.850)



  1.      soldatéska  -e ž (ẹ̑) slabš. nedisciplinirana, brezobzirna vojska, zlasti sovražna: soldateska je morila svobodoljubno prebivalstvo in požigala; država je razpadla in prebivalstvo je bilo na milost in nemilost prepuščeno soldateski; nasilje fašistične, tuje soldateske / divja soldateska je po ulicah nadlegovala ženske divji vojaki // vojska sploh: oblast je prevzela reakcionarna soldateska
  2.      solid  gl. solidus
  3.      sólidus  in sólid -lida m (ọ̑) num. poznorimski ali bizantinski zlatnik: odštel mu je tisoč solidov
  4.      solístka  -e ž () ženska oblika od solist: solistko je spremljal znani pianist / baletna, operna solistka
  5.      soljênje  -a s (é) glagolnik od soliti: soljenje juhe / soljenje in sušenje rib; konzerviranje živil s soljenjem; soljenje in prekajevanje
  6.      sólo  prisl. (ọ̑) ne v zboru ali skupaj s kom drugim, sam: peti, plesati solo / pri kartah je ves večer samo dvakrat igral solo / žarg. to sem naredil kar solo; neskl. pril.: solo violina
  7.      sólospèv  in sólospév in sólo spèv in sólo spév -éva m (ọ̑- ọ̑-ẹ́; ọ̑-ẹ̑) muz. samospev: zapeti solospev / zbirka solospevov
  8.      solúnski  -a -o prid. () nanašajoč se na Solun: solunsko pristanišče / knjiž. solunska brata Ciril in Metod / Solunski zaliv ♦ zgod. solunski borci borci na solunski fronti; solunski dobrovoljci ali solunski prostovoljci jugoslovanski prostovoljci, ki so se borili leta 1916 na solunski fronti; solunska fronta fronta v prvi svetovni vojni, katere glavno zaledno oskrbovališče je bil Solun
  9.      solzávec  -vca [z] m () knjiž., ekspr. pretirano čustven človek: nič ne bo storil, ker ni odločen človek, ampak solzavec
  10.      solzíti se  -ím se [z] nedov. ( í) 1. izločati solze: zaradi dima se oči solzijo; desno oko se mi solzi / v mrazu in vetru se človek solzi; solziti se od smeha // ekspr. jokati: ihtela je in se solzila; če ga le grdo pogledaš, se začne solziti / kaj bi se solzili za starimi časi žalovali, tožili / oj duše plemenite, nikar za mano ne solzite (S. Gregorčič) 2. ekspr. cediti se: v peči so se solzila mokra drva 3. ekspr. rositi se: steklo, stena se solzi ● ekspr. na mizi se je solzila sveča po goreči sveči je kapljalo, teklo; ekspr. ledene sveče se solzijo na soncu od tajajočih se ledenih sveč kaplja, teče; ekspr. ko je to poslušala, se ji je oko solzilo je jokalaagr. trta se solzi na obrezanih mestih izloča sok solzíti ekspr. cediti se: smola je solzila po deblu; sokrvica je solzila iz rane; brezoseb. iz bule več ne teče, le solzi solzèč se -éča -e: solzeč se od smeha, mu je odgovoril; solzeče se trte; vnete in solzeče se oči
  11.      sòm  sôma m ( ó) velika sladkovodna roparska riba z dolgimi brki: ulovil je velikega soma ◊ zool. somi morske ali sladkovodne ribe brez lusk in z daljšimi ali krajšimi brki, Siluridae; mačji som do enega metra dolga morska riba z ogrodjem iz hrustanca in pegami; morska mačka; pasji som do dveh metrov dolga morska riba z zelo podaljšanim gobcem in močno repno plavutjo, Galeus canis
  12.      somán  -a m () kem. počasi hlapljiv tekoč bojni strup, ki že v zelo majhni količini ohromi živčni sistem: sarin in soman
  13.      sòmaševánje  -a s (-) glagolnik od somaševati: somaševanje je vodil nadškof
  14.      sòmaševáti  -újem nedov. (-) rel. skupno maševati: somaševali so škof in več duhovnikov / s papežem so somaševali novi kardinali
  15.      somátičen  -čna -o prid. (á) med. telesen: somatične značilnosti; somatičen in psihičen
  16.      somatologíja  -e ž () veda o človeškem telesu: somatologija z anatomijo in fiziologijo; strokovnjak za somatologijo / predavati, somatologijo / žarg. kupiti somatologijo učbenik somatologije
  17.      somátski  -a -o prid. () med. telesen: somatske značilnosti / somatska zrelost / somatske in psihične bolezni
  18.      sombrêro  -a m () zlasti v latinskoameriškem okolju klobuk z zelo širokimi krajevci: nositi sombrero; jezdec s sombrerom
  19.      someglíca  -e [mǝg] ž (í) knjiž., redko meglica: nad poljem se je dvigala someglica
  20.      soméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki ga umišljena črta, ravnina deli na dva enaka, skladna dela: someren trg; ta okrasni lik je someren; obraz je someren // razvrščen v prostoru tako, da ga umišljena črta, ravnina deli na dva enaka, skladna dela: zdaj so ploščice na igralni deski somerne / leva roka je somerna z desno ● knjiž. hoditi, tolči v somernem ritmu v enakomernem; knjiž. za ta prekršek je bila kazen somerna sorazmernabot. dvobočno somerni cvet cvet, ki se lahko z dvema ravninama razdeli na dva enaka dela; geom. osno, ravninsko, središčno someren glede na os, ravnino, središče; zool. somerna repna plavut; dvobočno somerna žival žival, ki ima enako levo in desno polovico somérno prisl.: biti somerno raščen; somerno razvrščene gredice
  21.      somérje  -a s (ẹ̑) knjiž. somernost: somerje telesa / somerje je bilo s tem malo porušeno ● knjiž. slišnost zvoka je v somerju z oddaljenostjo v sorazmerju
  22.      somérnica  -e ž (ẹ̑) geom. premica, glede na katero sta geometrijski tvorbi ali dela geometrijske tvorbe simetrična; simetrala: somernica daljice, kota, krivulje; somernica dveh likov
  23.      somernína  -e ž () min. umišljena ravnina, ki deli telo v dve simetrični polovici; simetrijska ravnina: vodoravna somernina ♦ bot. somernina cveta
  24.      somérnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost somernega: somernost telesa / imeti smisel za somernost ♦ biol. zvezdasta somernost glede na umišljene črte, izhajajoče iz glavne osi živalskega telesa ali stebla, cveta rastline; geom. ravninska somernost glede na ravnino; min. somernost kristalov
  25.      somérnosten  -tna -o (ẹ́) pridevnik od somernost: somernostni elementi

   24.701 24.726 24.751 24.776 24.801 24.826 24.851 24.876 24.901 24.926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA