Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (24.526-24.550)



  1.      sladoledárna  -e ž () 1. obrat za izdelovanje sladoleda: delati v sladoledarni; industrijska sladoledarna 2. v nekaterih deželah gostinski lokal, kjer se streže zlasti s sladoledom
  2.      sladolédarski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od sladoledar: sladoledarski voziček
  3.      sladoléden  -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sladoled: sladoledna torta / sladoledni aparat
  4.      sladostrásten  -tna -o prid. (á ā) nanašajoč se na sladostrastje: čutiti sladostrasten nemir; obhajajo ga sladostrastne misli sladostrástno prisl.: sladostrastno vdihava cigaretni dim; sladostrastno sanjave pesmi
  5.      slákar  -ja m () bot. na vlažnih tleh rastoča rastlina s plazečim se steblom in rumenimi cveti; drobižna pijavčnica
  6.      slámka  -e ž (á) redko slamica: veter raznaša listje in slamke po dvorišču / slamka za limonado
  7.      slamorézec  -zca m (ẹ̑) 1. kdor reže slamo: slamorezec se je utrudil 2. ekspr. kdor vsebinsko prazno govori: težko je poslušal tega slamorezca
  8.      slaníca  -e ž (í) vodna raztopina (kuhinjske) soli: slanica razjeda posodo; vliti slanico na meso; kadi za slanico // voda, v kateri je (kuhinjska) sol: pridobivati sol iz slanice ∙ knjiž., ekspr. slanica udarja ob bok čolna morjekem. nasičena slanica
  9.      slanovôden  -dna -o prid. (ó) knjiž. nanašajoč se na slano vodo: sladkovodne in slanovodne živali / slanovodni plavalci morski plavalci
  10.      slást  -í ž () 1. zelo prijeten, ugoden občutek zaradi zadovoljevanja kakega nagnjenja, želje: slast ga je obšla ob takih mislih; čutiti slast / ekspr.: pesnikova izpovedna slast; ustvarjalna slast / kosilo mu ni bilo v slast; jed mu gre v slast mu je všeč, mu tekne; jedel je z veliko slastjo // navadno s prilastkom kar vzbuja tak občutek: odpovedal se je kajenju in drugim slastem; slasti življenja / ekspr. okusiti slast zmage 2. ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža veliko prijetnost česa: slast je poslušati njen zvonki glas 3. knjiž. velika želja: utešil si je slast po pijači / imeti slast do jedi tek 4. star. prijeten okus: vino še nima prave slasti; hvalil je slast potice / ta jed je brez slasti brez okusazastar. pomanjkanje slasti kot znamenje vročice teka; zastar. v slast je prebiral življenjepise z velikim užitkom
  11.      slaščičárna  -e ž () gostinski lokal, kjer se streže zlasti s slaščicami: odprli so novo slaščičarno; šla je v slaščičarno
  12.      slátinski  -a -o prid. () nanašajoč se na slatino: slatinski vrelec / slatinska steklenica steklenica iz zelenega stekla za slatino, navadno litrska / slatinska voda
  13.      slavílec  -lca [lc in c] m () kdor koga slavi: slavilci znamenitega pesnika / slavilec narave
  14.      slavílen  -lna -o prid. () ki koga slavi: ta govor je preveč slavilen; slavilna pesem
  15.      slavílnica  -e ž () knjiž. pesem, ki koga slavi: zložil je nekaj slavilnic
  16.      slavíst  -a m () strokovnjak za slavistiko: znan slavist / seminar za profesorje slaviste / pog. sestanek slavistov drugega letnika slušateljev oddelka za slavistiko
  17.      slavístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na slavistiko: slavistični oddelek filozofske fakultete / slavistični kongres
  18.      slavístika  -e ž (í) veda o slovanskih jezikih in književnostih: dognanja sodobne slavistike / diplomirati iz slavistike
  19.      slavístka  -e ž () ženska oblika od slavist: slavisti in slavistke
  20.      slavítelj  -a m () star. slavilec: slavitelji so mu postavili spomenik
  21.      slavíti  -ím nedov. ( í) 1. izražati splošno priznanje velike vrednosti, veljave: želel je, da bi ga ljudje slavili; narod slavi svoje junake; tega pisatelja zelo slavijo / v svojih delih je slavil rojstno mesto 2. proslavljati kak pomemben dogodek ali spomin nanj; praznovati: slaviti desetletnico poroke; danes slavi svoj dvajseti rojstni dan / novo leto bomo slavili doma ● publ. naša ekipa je že tretjič slavila na prvenstvu zmagala; publ. moštvo je spet slavilo zmago zmagalo slavèč -éča -e: delavci so bili na ulicah, slaveč prvi maj; ne mara slavečih besed slávljen -a -o tudi slavljèn -êna -o: bil je slavljen in oboževan pesnik
  22.      slavizácija  -e ž (á) glagolnik od slavizirati: slavizacija romanskega prebivalstva
  23.      slavízem  -zma m () lingv. element slovanskih jezikov v kakem drugem jeziku: slavizmi v madžarščini / slavizmi v slovenščini
  24.      slavjanofíl  -a m () zgod., v Rusiji, sredi 19. stoletja pristaš slavjanofilstva: do konca življenja je ostal slavjanofil ● knjiž., redko kot slavjanofil se je udeleževal sokolskih prireditev kot slovanofil
  25.      slavjanofílstvo  -a s () zgod., v Rusiji, sredi 19. stoletja politično in kulturno gibanje za samostojen razvoj Rusije, ki idealizira patriarhalno slovansko kulturo: pristaš slavjanofilstva

   24.401 24.426 24.451 24.476 24.501 24.526 24.551 24.576 24.601 24.626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA