Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (2.451-2.475)


  1.      dávčnopráven  -vna -o prid. (á-ā) nanašajoč se na davčno pravo: davčnopravni predpisi ♪
  2.      dávek  -vka m (á) 1. splošna dajatev za kritje skupnih izdatkov javne uprave: izterjati, odmeriti, odpraviti davek; plačati, utajiti davke; pobirati, znižati davke; naložiti davke; občinski davek / prometni, vinski, zemljiški davek; davek od dohodka, od prometa; davek na dohodek, na promet; odmera, znižanje davka; biti prost davka; imeti sto tisoč dinarjev davka ♦ jur. direktni ali neposredni davek od dohodkov in premoženja; indirektni ali posredni davek ki ga plača potrošnik ob nakupu blaga 2. ekspr. kar kdo stori, dá kot svoj delež za izpolnitev obveznosti: naši narodi so plačali svoj davek v krvi; pesnikov davek literarni modi / dolgo so plačevali davek zaostalosti trpeli posledice zaostalosti ● Turki so pobirali krvni davek jemali s seboj dečke iz osvojenih dežel; publ. krvni davek izgubljena življenja, navadno v vojni, v prometnih nesrečah ♪
  3.      dáven  -vna -o prid. (á) 1. časovno zelo odmaknjen (v preteklost): davni časi; v davnih dneh; ekspr. to se je zgodilo pred davnimi davnimi leti 2. ki že dolgo obstaja: davni običaji; davni sen se je uresničil / ta dva sta že davna znanca; prim. davno ♪
  4.      dávež  -a m (ȃ) lov. pes, ki zadavi obstreljeno ali ujeto divjad ♪
  5.      dávi  prisl. (ȃ) raba peša danes zjutraj: odšel je davi, še pred soncem; od davi ga že ni doma ∙ star. krompir drevi in davi zmeraj ♪
  6.      dávica  -e ž (ȃ) nalezljiva bolezen žrela, sapnika, nosu, ki se pojavlja zlasti pri otrocih: cepiti otroka proti davici; bacil davice ♦ med. davica na koži ♪
  7.      dávičen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na davico: davični bacil / davični bolnik ♪
  8.      davílec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȋ) kdor davi, zadavi: davilca so ujeli kmalu po zločinu ♪
  9.      davílen  -lna -o prid. (ȋ) ki davi: davilni krči ♦ zgod. davilna hruška srednjeveška mučilna priprava, ki se da obsojencu v usta, da mu ovira dihanje ♪
  10.      dávišnji  -a -e prid. (ā) ki je bil danes zjutraj: ne pozabi na davišnji dogovor / davišnji časopis ♪
  11.      davítelj  -a m (ȋ) kdor davi, zadavi: davitelj je priznal umore ♪
  12.      dáviti  -im nedov., tudi davíla (á ā) s stiskanjem grla oteževati, onemogočati dihanje: zgrabil ga je za vrat in ga davil; zanka ga je davila za grlo / jok, kašelj ga je davil; brezoseb. davilo jo je v grlu; pren. jeza, skrb, strah davi // moriti s stiskanjem grla: dihur davi kokoši; mačka davi miši; pren. glad, kuga davi ljudi ● ekspr. izgubila sem se, je davila skozi jok jecljaje, pretrgano govorila dáviti se 1. težko požirati, kar je obtičalo v grlu: pes se davi s kostjo / ekspr. otrok se davi z močnikom ga nerad, posili jé, požira ∙ ekspr. krčevito se je davila z besedami težko, pretrgano je izgovarjala besede 2. imeti močne krče v grlu kot pri bruhanju: davil se je, a ni mogel bruhati; kar davil se je od smeha davèč -éča -e: daveč občutek tesnobe; na grlu je čutil daveče prste dávljen -a -o: ugotovili so, da je bila žrtev tudi davljena ♪
  13.      dávka  -e ž (ȃ) star. doza, odmerek, vzemek (zdravila): povečati davko; davka kinina ♪
  14.      dávkar  -ja m (ā) nekdaj uslužbenec, ki odmerja in pobira davek: neizprosen davkar ♪
  15.      dávkarica  -e ž (ā) star. davkarjeva žena ♪
  16.      davkaríja  -e ž (ȋ) nekdaj davčni urad: v kraju so imeli sodnijo in davkarijo; uradnik z davkarije ♪
  17.      dávkarski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na davkarje ali davke: davkarski nadzornik / davkarski urad davčni ♪
  18.      dávkarstvo  -a s (ā) opravljanje davčnih poslov: davkarstvo takrat še ni bilo urejeno / bil je v službi pri davkarstvu na davkariji ♪
  19.      davkoplačeválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor mora plačevati davek: davčno povišanje je prizadelo male davkoplačevalce ♪
  20.      davkoplačeválski  -a -o [u̯s in ls] (ȃ) pridevnik od davkoplačevalec: davkoplačevalska obveznost ♪
  21.      dávljenec  -nca m (ā) kdor je davljen: hropenje davljenca ♪
  22.      dávljenje  -a s (á) glagolnik od daviti: na vratu so se videli sledovi davljenja / davljenje v grlu ♪
  23.      dávnaj  prisl. (á) star. zdavnaj, davno: mestnih vrat že davnaj ni več / od davnaj ga poznam oddavnaj ♪
  24.      davnína  -e ž (í) daljna preteklost: zamislil se je v davnino; te živali so izumrle že v davnini; ekspr. siva davnina ♪
  25.      davnínski  -a -o (ȋ) pridevnik od davnina: sedanjost potaji se v čar davninski (M. Jarc) ♪

   2.326 2.351 2.376 2.401 2.426 2.451 2.476 2.501 2.526 2.551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA