Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (24.101-24.125)



  1.      sir  -a [sêr tudi sír] m (; ) navadno pristavek k imenu plemiča, v angleškem okolju gospod: sir Wilson
  2.      sirár  tudi sírar -ja m (á; ) kdor izdeluje sir: njegov oče je bil sirar; priročnik za maslarje in sirarje
  3.      sírarica  -e ž () redko sirarnica: planšarice so se zbrale pred sirarico ◊ zool. muha sirarica sirarska muha
  4.      siráriti  -im nedov.) izdelovati sir: maslariti in sirariti
  5.      sirárna  -e ž () 1. obrat za pridobivanje sira: delati v sirarni 2. redko sirarnica: planinska sirarna
  6.      sirárnica  -e ž () stavba, prostor za pridobivanje sira, navadno na planini: planšarice nosijo mleko v sirarnico / v vasi je bilo mlekarsko društvo s sirarnico
  7.      sirárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na sirarje ali sirarstvo: sirarsko delo / sirarski kotel, nož; sirarska kad; sirarska skuta skuta iz siriščne, sladke skute; sirarsko mleko mleko, namenjeno za predelavo v siragr. sirarska harfa priprava za drobljenje usirjenega mleka; zool. sirarska muha muha, ki leže jajčeca v sirovo skorjo, Phiophila casei
  8.      sirárstvo  -a s () gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem sira: razvoj sirarstva; maslarstvo in sirarstvo
  9.      sírast  -a -o prid. (í) podoben siru: sirast okus / sirasta, zdrizasta snov // bel, belkast: sirast konj; bledi, sirasti obrazi; lice siraste barve ♦ agr. sirasta zemlja zbita, sprijeta; med. sirasta maz belkasta obloga na novorojenčkovi koži; sirasta pljučna tuberkuloza kazeozna pljučna tuberkuloza sírasto prisl.: sirasto bela koža; sirasto kiselkast
  10.      sírček  -čka m () 1. skuta: kruh s sirčkom; sirček kot namaz // agr. mehka snov, ki ostane po odstranitvi sirotke iz posnetega mleka: oblikovati sirčke / hlebček sirčka 2. nav. ekspr. manjšalnica od sir: jedel bi malo sirčka in kruh / škatla sirčkov
  11.      sírčje  -a s () 1. redko sirkova slama: metle iz sirčja 2. nar. koruznica: z njiv pospraviti sirčje
  12.      sírdar  -ja m () pri himalajskih odpravah vodja šerp: šerpe in sirdar
  13.      sírek  -rka m (í) 1. koruzi podobna kulturna rastlina z latastim socvetjem in drobnimi semeni ali njeno seme: gojiti, sejati sirek; njiva sirka / mleti sirek / metla iz sirka iz njegovih latov 2. nar. koruza: okopavati sirek
  14.      síren  -rna -o prid. () nanašajoč se na sir: sirna snov / sirni kotli sirarski kotliagr. sirni prah zelo drobni delci sirnine; sirno testo sirna gmota v izdelanem siru; gastr. sirni namaz namaz iz sira ali skute
  15.      siréna  -e ž (ẹ̑) 1. naprava, ki z močnim, predirljivim zvokom naznanja kaj, opozarja na kaj: oglasila se je sirena; tuljenje siren / sirena je naznanila konec dela, nevarnosti / alarmna sirena; avtomobilska, ladijska sirena; tovarniška sirena 2. v grški mitologiji deklica, od pasu navzdol ptica ali riba, ki z zapeljivim petjem vabi, mami človeka in ga pogublja: slišati sirene; otok siren / to je svet favnov, siren in kiklopov ● knjiž., slabš. sirena iz predmestja ga zapeljuje lahkoživa ženskazool. sirene morskemu življenju prilagojeni sesalci, podobni kitom, Sirenia
  16.      sirénski  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž., ekspr. zapeljiv, vabljiv: zvabili so ga sirenski glasovi / poslušati sirensko petje
  17.      sírijski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na Sirijce ali Sirijo: sirijska meja / sirijska vlada
  18.      sirílen  -lna -o () pridevnik od sirilo: sirilni prašek
  19.      sirílo  -a s (í) agr. snov za koagulacijo mleka: mleku dodati razredčeno sirilo
  20.      sirínga  -e ž () 1. pri starih Grkih piščal iz več med seboj povezanih cevi; sirinks: igrati na siringo / panova siringa 2. knjiž. španski bezeg: na vrtu so imeli tri breze in nekaj grmov siringe
  21.      sírinks  -a m () pri starih Grkih piščal iz več med seboj povezanih cevi: igrati na sirinks ◊ zool. organ ptic ob prehodu sapnika v oba dušnika, s katerim se tvorijo glasovi; spodnji grgavec
  22.      siríšče  -a s (í) agr. iz siriščnika pridobljena snov za usirjenje mleka: usiriti mleko s siriščem / industrijsko sirišče pridobljeno iz siriščnika z industrijskim postopkom; naravno sirišče izluženo v sirotki iz posušenega siriščnika; sirišče v prahu
  23.      siríščen  -čna -o prid. () nanašajoč se na sirišče: siriščni encim / siriščni siri siri, izdelani s siriščem; siriščna sirotka sirotka, pri kateri se sirnina izloči iz mleka s pomočjo sirišča
  24.      siríščnik  -a m () zool. zadnji del želodca prežvekovalcev z žlezno sluznico: znova prežvečena hrana gre v siriščnik; devetogub in siriščnik
  25.      síriti  -im nedov.) 1. izdelovati sir: siriti v sirarni 2. delati, da se iz mleka izloči sirnina: planšarice so sirile in medle; navadno se siri v kotlu / siriti mleko síriti se knjiž. strjevati se: v žilah se mu siri kri

   23.976 24.001 24.026 24.051 24.076 24.101 24.126 24.151 24.176 24.201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA