Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (24.051-24.075)



  1.      sinóvec  in sínovec -vca m (ọ̄; ) zastar. bratov sin, nečak: pomagal mu je brat in sinovci // vnuk: te zgodbe je ded pripovedoval svojim sinovcem
  2.      sínovski  in sinóvski -a -o prid. (; ọ́) nanašajoč se na sinove: sinovske dolžnosti / ljubil ga je s sinovsko ljubeznijo sínovsko in sinóvsko prisl.: sinovsko je skrbel zanj
  3.      sinóvstvo  in sínovstvo -a s (ọ̄; ) dejstvo, da je kdo sin: očetovstvo in sinovstvo / knjiž. duhovno sinovstvo
  4.      sintágma  -e ž () lingv. besedna zveza, v kateri je ena beseda glavna, druga pa podrejena: analizirati sintagme // besedna zveza sploh: sintagma vojna in mir
  5.      sintagmátski  -a -o prid. () nanašajoč se na sintagmo: sintagmatska analiza / sintagmatska zveza
  6.      sintáksa  -e ž () lingv. skladnja: obvladati sintakso / strokovnjak za sintakso ● publ. filmska, likovna sintaksa zakonitost filmskega, likovnega sestavljanja; sestavljenost, kompozicijašol. sintaksa do 1848 četrti razred šestletne gimnazije
  7.      sintáktičen  -čna -o prid. (á) lingv. skladenjski: sintaktična enota; sintaktične zveze / sintaktična pravila / pravopisne in sintaktične napake
  8.      sintáktik  -a m (á) lingv. strokovnjak za skladnjo
  9.      sínter  -tra m (í) metal. nataljeni in sprijeti delci česa: povečati proizvodnjo sintra
  10.      sintétičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na sintezo: sintetični postopek / sintetična ocena, sodba; sintetična študija o gledališču 2. kemično, umetno dobljen, narejen: sintetični izdelki; sintetični kavčuk; sintetična tkanina; to blago, perilo je sintetično / sintetična zdravila / sintetična hrana; sintetična masa umetno dobljena organska snov iz makromolekulbiol. sintetični hormoni; farm. sintetični analgetiki; fin. sintetični konto konto, ki prikazuje posamezne skupine sredstev ali vire sredstev; kem. sintetični polimeri; lingv. sintetični jeziki jeziki, ki z določeno obliko besede izražajo hkrati več slovničnih kategorij; lit. sintetična kompozicija kompozicija, pri kateri si sledijo dogodki v naravnem, neprekinjenem časovnem zaporedju; muz. sintetična glasba kombinacija navadne glasbe z elektronsko; ped. sintetična metoda pouka metoda, pri kateri se elementi obravnavane snovi sestavljajo v celote sintétično prisl.: sintetično narejena snov
  11.      sintétičnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost sintetičnega: sintetičnost postopka / sintetičnost študije o pesniku
  12.      sintétik  -a m (ẹ́) kdor sintetizira: bil je dober sintetik; analitik in sintetik / idejni, kulturni sintetik ● žarg. razbite kose je zlepil s sintetikom s sintetičnim lepilom
  13.      sintétika  -e ž (ẹ́) pog. sintetična tkanina: sintetika se ne mečka; bluza iz sintetike; volnena tkanina, kombinirana s sintetiko // izdelki iz te tkanine: najraje nosi sintetiko
  14.      sintetizátor  -ja m () 1. knjiž. sintetik: biti dober sintetizator; analizator in sintetizator 2. muz. manjša elektronska naprava za proizvajanje in preoblikovanje zvočnih signalov v elektronsko glasbo za koncertno izvedbo
  15.      sintetizírati  -am nedov. in dov. () 1. sestavljati, združevati bistveno v novo celoto: sintetizirati nova spoznanja s starimi; sintetizirati različne trditve; analizirati in sintetizirati / vse to sintetizira znani rek 2. kem. umetno pridobivati s spajanjem različnih snovi: sintetizirati proteine; sintetizirati vlakna iz organskih in anorganskih snovi / sintetizirati hrano sintetizirajóč -a -e: sintetizirajoče tendence sintetizíran -a -o: sintetizirana snov
  16.      sintétski  -a -o prid. (ẹ̑) sintetičen: sintetsko delo / sintetske metode / sintetsko vlakno
  17.      sintéza  -e ž (ẹ̑) sestavitev, združitev bistvenega v novo celoto: postopek sinteze; analiza in sinteza / idejna, stilna sinteza / narediti sintezo // kar nastane s tako sestavitvijo, združitvijo: napisati, prebrati sintezo / ta umetni jezik je sinteza germanskih, romanskih in slovanskih elementov ◊ bot. svetlobna sinteza fotosinteza; filoz. Heglova teza, antiteza in sinteza; kem. (kemična) sinteza spajanje različnih elementov v spojino
  18.      sintézen  -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sintezo: sintezni postopek ♦ kem. sintezni plin plinasta zmes ogljikovega monoksida in vodika, ki se uporablja za sintezo česa
  19.      síntranje  -a s () glagolnik od sintrati: sintranje rude
  20.      síntrati  -am nedov. () metal. s segrevanjem delati, povzročati, da se delci česa natalijo in sprimejo: sintrati rudo; sintrati pri dva tisoč stopinjah Celzija / sintrati kovinski prah síntran -a -o: sintrana kovina
  21.      sínus  -a m () 1. med. votlina v čelni ali v zgornji čeljustni kosti, prevlečena s sluznico: čutiti bolečine v sinusu / čelni sinusi / vnetje sinusov obnosnih votlin // votlina, široka cev kje sploh: sinus poprsnice; sinusi v lobanjskih kosteh, možganih 2. geom., v zvezi sinus kota število, določeno z razmerjem med dolžino kotu nasprotne katete in dolžino hipotenuze v pravokotnem trikotniku: izračunati sinus kota
  22.      sínusen  -sna -o prid. () nanašajoč se na sinus 2: sinusne tablice / sinusna krivulja sinusova krivuljaelektr. sinusna napetost napetost, ki se spreminja kot sinusova funkcija; fiz. sinusno nihanje gibanje projekcije enakomerno krožeče točke na premer kroga
  23.      sinusoída  -e ž () geom. krivulja, ki grafično ponazarja sinusovo funkcijo
  24.      sínusov  -a -o prid. () nanašajoč se na sinus 2: sinusova črta / sinusova funkcija funkcija, ki predstavlja spreminjanje sinusa kota ob spreminjanju kota; sinusova krivulja krivulja, ki grafično ponazarja sinusovo funkcijo
  25.      sionizem  ipd. gl. cionizem ipd.

   23.926 23.951 23.976 24.001 24.026 24.051 24.076 24.101 24.126 24.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA