Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (2.401-2.425)


  1.      darítev  -tve ž (ȋ) 1. v različnih religijah slavnostni obred dajanja darov božanstvu: opraviti daritev; poganske daritve / klavna, pitna, žgalna daritev; v krščanstvu sveta daritev maša // vznes. požrtvovalno delo, žrtvovanje: Daritev bodi ti življenje celo (S. Gregorčič) 2. glagolnik od dariti: daritev posestva ♪
  2.      daríti  -ím dov. in nedov. (ȋ í) zastar. darovati, podariti: dariti dar; znal je dariti in jemati ♪
  3.      darítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na daritev: daritveni obred; daritvena žival / daritvena pogodba darilna ∙ knjiž., ekspr. v tej aferi je bil on daritveno jagnje njegovi sodelavci so dopustili, da je on sam nosil posledice za skupno krivdo ♪
  4.      dárker  -ja m (ȃ) pripadnik mlajše generacije, katerega način življenja se kaže v oblačenju v črno: mednarodno srečanje darkerjev ♪
  5.      darljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž., redko radodaren, darežljiv: darljiva sreča ♪
  6.      darníca  -e ž (í) knjiž., redko darovalka: zahvaliti se darnici ♪
  7.      darník  -a m (í) knjiž., redko darovalec: žlahtni duši prazen je zlat dar, če darnik je neprijazen (W. Shakespeare - O. Župančič) ♪
  8.      darotljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž., redko radodaren, darežljiv: bila je prijazna in darotljiva ♪
  9.      darotljívost  -i ž (í) knjiž., redko radodarnost, darežljivost: izkoriščali so njegovo darotljivost ♪
  10.      daroválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj daruje, podari: zahvaljujemo se darovalcem vencev in cvetja; darovalec krvi krvodajalec; seznam darovalcev / darovalec posestva je zapisan v samostanski kroniki ♪
  11.      daroválka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki kaj daruje, podari: bogata darovalka ♪
  12.      daroválnik  -a m (ȃ) zastar. žrtvenik: položiti dar na darovalnik ♪
  13.      darovánje  -a s (ȃ) glagolnik od darovati: zahvalimo se za darovanje cvetja ♦ etn. darovanje izročanje darov ženinu in nevesti ob poroki; rel. darovanje del maše, ko duhovnik daruje Bogu kruh in vino; cerkveno darovanje dajanje denarja za cerkvene potrebe, včasih v zvezi s sprevodom vernikov okoli oltarja ♪
  14.      darovánjski  -a -o (ȃ) rel. pridevnik od darovanje: darovanjski spev ♪
  15.      darovátelj  -a m (ȃ) darovalec: velikodušen darovatelj ♪
  16.      darováti  -újem dov. in nedov. (á ȗ) 1. dati komu kaj v last brez plačila: darovati revežu; daroval je za poplavljence / darovati knjigo za rojstni dan podariti; pren., knjiž. darovala mu je svojo ljubezen, mladost ∙ knjiž. v zakonu je darovala življenje dvema otrokoma je rodila dva otroka 2. opraviti daritev: darovati bogovom / darovati jagnje, žito dati kot obredno žrtev; pren., vznes. darovali so svoje življenje za svobodo ◊ rel. darovati mašo maševati darován -a -o: darovana žival; življenje ni bilo darovano zaman ♪
  17.      daróven  -vna -o prid. (ọ̄) knjiž., redko darilen: darovni akt ♪
  18.      darovít  -a -o prid. (ȋ) star. nadarjen, talentiran: darovit pisatelj, umetnik ♪
  19.      darovítost  -i ž (ȋ) star. nadarjenost, talent: glasbena, pesniška darovitost; darovitost za tehniko ♪
  20.      daróvnica  -e ž (ọ̑) v srednjem veku darilna listina: knez je podpisal darovnico za samostan; darovnica o podaritvi njiv in travnikov ♪
  21.      darovník  in daróvnik -a m (í; ọ̑) star. darovalec ♪
  22.      darviníst  -a m (ȋ) pristaš darvinizma: bral je dela darvinistov ♪
  23.      darvinístičen  -čna -o (í) pridevnik od darvinizem: darvinistično pojmovanje nastanka novih vrst ♪
  24.      darvinízem  -zma m (ȋ) teorija, po kateri je naravni izbor glavni tvorec novih vrst: pristaš darvinizma ♦ soc. socialni darvinizem smer, ki je mehanično prenašala spoznanja darvinizma v nauk o družbi ♪
  25.      dárvinovec  -vca m (ȃ) redko darvinist ♪

   2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 2.426 2.451 2.476 2.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA