Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (23.676-23.700)



  1.      shòd  shóda in shôda m ( ọ́, ó) 1. raba peša javna prireditev, na kateri se ljudje zberejo, sestanejo z določenim namenom: udeležiti se shoda; društvo je imelo shod vsako leto; prirediti, sklicati shod; iti na shod; govoriti na shodu; shod na prostem / delavski, študentovski shod; politični, volilni shod; protestni shod protestno zborovanje / javni shod / ekspr. policija je razgnala shod udeležence shoda 2. nar. žegnanje, proščenje: shod na Sveti gori bo v nedeljo / cerkveni shod 3. zastar. sestanek, zmenek: imeti shod s prijateljem; proti večeru je šel na shod z znanci
  2.      shoddy  gl. šodi
  3.      shóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na shod: shodno mesto / shodni govor
  4.      shodíšče  -a s (í) zastar. shajališče: priti na shodišče; shodišče popotnih ljudi
  5.      shodíti  shódim dov. ( ọ́) postati sposoben hoditi: otrok shodi okrog prvega leta starosti; sin je komaj shodil, hčerka pa hodi v prvi razred; nekateri shodijo pozneje, drugi bolj zgodaj; deklica je bolj slabotna in še ni shodila / bolnik je po hujši bolezni spet shodil; prim. izhoditi
  6.      shódnica  -e ž (ọ̑) knjiž. sinagoga: iti v shodnico / judovska shodnica
  7.      sholár  -ja m (á) v srednjem veku študent: postati sholar
  8.      sholárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na sholarje: sholarsko življenje / sholarska čepica
  9.      sholást  -a m () 1. v srednjem veku študent: biti sholast 2. knjiž. sholastik
  10.      sholasticízem  -zma m () knjiž. sholastični način mišljenja: očitati komu sholasticizem / sholasticizem mišljenja
  11.      sholástičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na sholastiko: sholastičen način mišljenja / predstavnik sholastičnih mislecev; sholastična filozofija / to so sholastične abstrakcije
  12.      sholástik  -a m (á) pristaš sholastike: biti sholastik / srednjeveški sholastiki
  13.      sholástika  -e ž (á) 1. srednjeveška filozofska smer, ki temelji zlasti na avguštinizmu in aristotelizmu: pozno, zgodnje obdobje sholastike 2. knjiž. prazno, nestvarno, nesmiselno govorjenje, razpravljanje: njegova razglabljanja so sama sholastika
  14.      shólija  -e ž (ọ́) nav. mn. opomba ali pojasnilo, navadno na robu rokopisnih grških in latinskih del
  15.      shórts  [šorc] ž mn. neskl. (ọ̑) obl. zelo kratke lahke poletne hlače: rada nosi shorts
  16.      shórt stóry  [šort stori] ž neskl., mn. tudi shórt stóries [šort storis] (ọ̑-ọ̑) lit., v anglosaški literaturi krajše pripovedno delo v prozi: v reviji so objavili njegovo short story
  17.      shów  tudi šóv -a [šov] m (ọ̑) zabavna prireditev, oddaja, ki jo navadno vodi kak pevec popevk: imeti, pripraviti show; nastopiti v showu; začetek showa / glasbeni, televizijski show ● ekspr. že spet je imela svoj show je brez premisleka, pridržkov izražala svoja čustva, razpoloženje
  18.      shrámba  -e ž () 1. prostor za shranjevanje živil: shramba je prazna; stanovanje ima zračno shrambo; iti v shrambo po vino; ključ od shrambe / shramba za živila // navadno s prilastkom prostor za shranjevanje česa sploh: žitna shramba; shramba za prtljago 2. star. shranjevanje, hramba: prostor za shrambo sadja / dati, izročiti komu kaj v shrambo
  19.      shrámben  -bna -o prid. () nanašajoč se na shrambo: shrambno okno / shrambna omara omara za shranjevanje zlasti manjše količine živil
  20.      shrámbica  -e ž () nav. ekspr. manjšalnica od shramba: shrambica je polna
  21.      shránek  -nka m () gastr. pokvarljivo živilo, pripravljeno z ustreznim postopkom za daljšo hrambo: kompoti, vložena in zamrznjena zelenjava ter drugi shranki; trajnost shranka / mesni, sadni shranki
  22.      shranítev  -tve ž () glagolnik od shraniti: shranitev sadja / dajati v shranitev v hrambo
  23.      shraníti  in shrániti -im dov. ( á ā) 1. dati kaj na določeno mesto za kasnejšo uporabo: shraniti zimska oblačila; shraniti sadje za zimo; shraniti v predal; varno shraniti / shraniti kaj za hudo silo prihraniti // narediti, da se kaj ohrani: shraniti izrezke iz časopisov, stara pisma 2. dati kaj v hrambo: shraniti listine na sodišču shránjen -a -o: shranjene listine; shranjena živila
  24.      shránjati  -am nedov. (á) redko shranjevati: shranjati žito / denar je treba shranjati na varnem mestu hraniti
  25.      shranjeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor ima kaj v hrambi: shranjevalec odgovarja za shranjeno blago

   23.551 23.576 23.601 23.626 23.651 23.676 23.701 23.726 23.751 23.776  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA