Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (23.576-23.600)


  1.      seznánjenje  -a [sǝz in sez] s (ā) glagolnik od seznaniti: seznanjenje z novimi sodelavci / članek je pripomogel k seznanjenju rojakov z dogajanji v domovini ♪
  2.      seznánjenost  -i [sǝz in sez] ž (ā) dejstvo, da je kdo seznanjen: seznanjenost delavcev s pravicami in dolžnostmi; premajhna seznanjenost s problemom ♪
  3.      seznáti  -ám [sǝz in sez] dov. (á ȃ) star. ugotoviti, spoznati: težko je seznati, kaj je res / to sem seznal od prijatelja izvedel ♪
  4.      sezóna  -e ž (ọ̑) navadno s prilastkom čas, del leta a) ki je najprimernejši, najustreznejši za kako delo, dejavnost: sezona se konča, začne; sredi sezone so prenehali graditi; konec, začetek sezone / gradbena sezona je letos daljša; glavna turistična sezona / kopalna, smučarska sezona; sezona izletov; sezona lova in ribolova / lanska sezona je bila zelo uspešna b) v katerem se kaka dejavnost opravlja v zelo veliki meri: otvoritvena predstava nove sezone; prvo tekmovanje v sezoni; igralca so angažirali za več sezon / glasbena, koncertna sezona; to je njegova zadnja tekmovalna sezona; sezona predavanj; repertoar za gledališko sezono 1984/85 c) v katerem se opravljajo določena dela: žetvena sezona; sezona vlaganja je, zato prodamo veliko sladkorja č) v katerem se nosijo, prodajajo določena oblačila, modeli, kroji: v tej sezoni oprijeti plašči niso moderni / škornje nosim več sezon d) v katerem je česa veliko: sezona češenj, grozdja / sezona dopustov e) za katerega je značilna določena temperatura, količina padavin: deževna, suha sezona / poletna, zimska sezona / oblačiti se sezoni primerno letnemu času ♪
  5.      sezónec  -nca m (ọ̑) pog. sezonski delavec: zaposliti sezonce; sezonci in izseljenci ♪
  6.      sezónka  -e ž (ọ̑) ženska oblika od sezonec: delo opravljajo sezonke ♪
  7.      sezónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sezono: sezonska paša drobnice; sezonska opravila / sezonska zaposlitev; sezonsko delo / sezonski delavec / sezonske cene / sezonsko sadje / prehlad in druge sezonske bolezni ♪
  8.      sezónstvo  -a s (ọ̑) dejstvo, da je kdo zaposlen samo v sezoni: negativne posledice izseljevanja in sezonstva ♪
  9.      sezoréti  -ím [sǝz in sez] dov., sezôrel in sezorèl in sezorél (ẹ́ í) knjiž. z rastjo, zorenjem priti do zrelosti; dozoreti: pšenica še ni sezorela; to sadje pozno sezori / v njem je sezorela misel na beg ♪
  10.      sezoríti  -ím [sǝz in sez] dov., sezóril (ȋ í) knjiž. narediti, da postane kaj zrelo; dozoriti: sonce je sezorilo žito / življenje ga je sezorilo ♪
  11.      sezúti  sezújem [sǝz in sez] dov., sezúl in sezùl (ú ȗ) narediti, da kdo nima na nogah obuvala: sezuti otroka; sezuti se pred vrati / sezuti čevlje, škornje; sezuti si sandale in obuti copate / sezuti nogavice sezút -a -o: biti sezut; sezute noge ♪
  12.      sezuváč  -a [sǝz in sez] m (á) priprava za sezuvanje škornjev; zajec: škornje si je sezul s sezuvačem ♪
  13.      sezúvanje  -a [sǝz in sez] s (ú) glagolnik od sezuvati: priprava za sezuvanje / sezuvanje čevljev, škornjev ♪
  14.      sezúvati  -am [sǝz in sez] nedov., tudi sezuvála (ú) delati, da kdo nima na nogah obuvala: sezuvati otroka; sezuvati se v predsobi / sezuvati čevlje; sezuvati si škornje z zajcem / sezuvati nogavice sezúvati se zaradi neprimerne velikosti se premikati iz navadnega položaja: čevlji se mu sezuvajo ♪
  15.      sežágati  -am [sǝž in sež] dov. (ȃ) z žaganjem razdeliti na dele: sežagati drva / slabše deske so sežagali za kurjavo ♪
  16.      sežáj  -a m (ȃ) 1. razdalja, do katere se seže z iztegnjeno roko: približal se mu je na sežaj; za sežaj oddaljen / imeti orožje na sežaju roke / sežaj pred seboj je zagledal planiko 2. knjiž. razdalja, do katere kaj deluje, učinkuje; doseg: sežaj radijskega oddajnika je odvisen od višine antene ♪
  17.      sežémati  -am [sǝž in sež] nedov. (ẹ̑) knjiž. strnjevati, združevati: sežemati misli v sklepe ♪
  18.      séženj  -žnja m (ẹ́) 1. nekdaj dolžinska mera, 1,896 m: zid je visok poldrugi seženj; lopa je oddaljena od hiše nekaj sežnjev 2. star. prostorninska mera, zlasti za drva, približno 4 m3: kupil je dva sežnja drv / meriti na sežnje ♪
  19.      séženjski  -a -o [žǝn] prid. (ẹ́) star. metrski: skladovnice seženjskih drv / delal je seženjske korake zelo velike, dolge ♪
  20.      sežéti  -žmèm tudi -žámem [sǝž in sež] dov., sežmì sežmíte in sežêmi sežemíte; sežél; nam. sežét in sežèt (ẹ́ ȅ, á) knjiž. strniti, združiti: sežeti bojne vrste / sežeti svoja opažanja sežét -a -o jedrnat, zgoščen: sežet stavek; sežeto pripovedovanje ♪
  21.      sežétost  -i [sǝž in sež] ž (ẹ̑) knjiž. jedrnatost, zgoščenost: njegovim pesmim manjka sežetosti ♪
  22.      sežgáti  -žgèm [sǝž in sež] dov., sežgál (á ȅ) z ognjem, plamenom uničiti: sežgati dračje, slamo; sežgati tajne listine, pisma; sežgati smeti v peči / sežgati mrliča, truplo; pren., ekspr. plamen ljubezni mu je sežgal srce // z vročino uničiti: premočno sonce lahko sežge poganjke ● sežgati koga na grmadi v srednjem veku usmrtiti s sežigom na grmadi; zastar. sežgal je že dve sveči porabil sežgáti se zaradi ognja, vročine se poškodovati, uničiti: ker ni dobro mešala, se je jed sežgala sežgán -a -o: kruh je sežgan; sežgane knjige; od sonca sežgano polje; sežgana trupla ∙ star. oj tat sežgani zvitež, prebrisanec, sposobnež ♪
  23.      sežíg  -a [sǝž in sež] m (ȋ) glagolnik od sežgati: sežig knjige, pisem / sežig mrliča ♪
  24.      sežigálen  -lna -o [sǝž in sež] prid. (ȃ) nanašajoč se na sežiganje: sežigalna peč, priprava / sežigalni preizkus vlaken ♪
  25.      sežigalíšče  -a [sǝž in sež] s (í) prostor za sežiganje: urediti sežigališče za smeti // knjiž. stavba, prostor, kjer se sežigajo mrliči; krematorij: pokopališče s sežigališčem ♪

   23.451 23.476 23.501 23.526 23.551 23.576 23.601 23.626 23.651 23.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA