Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (23.501-23.525)


  1.      sesúvati  -am tudi -sújem in sesuváti -súvam tudi -sújem [sǝs in ses] dov., sesúvaj sesúvajte in sesuvájte; sesuvál tudi sesúval (ú; á ú) s suvanjem spraviti kam: napadli so ga in sesuvali na cesto ♪
  2.      sesúvati se  -am se [sǝs in ses] nedov. (ú) nar. zahodno sesipati se: zemlja se sesuva ♪
  3.      sesvaljkáti  -ám in sesváljkati -am [sǝs in ses] dov. (á ȃ; ȃ) s svaljkanjem narediti: sesvaljkati kroglico iz papirja ● knjiž. razprostrla je krilo, da bi se ne sesvaljkalo zmečkalo sesvaljkán in sesváljkan -a -o: sesvaljkana cigareta; sesvaljkano listje ♪
  4.      sesvédrati  -am [sǝs in ses] dov. (ẹ̑) star. skodrati, zviti: sesvedrati lase ● star. dekle mu je sesvedralo pamet zmešalo sesvédran -a -o: sesvedrani lasje ♪
  5.      sešítek  -tka [sǝš in seš] m (ȋ) star. snopič, zvezek: prvi sešitek slovarja ♪
  6.      sešíti  -šíjem [sǝš in seš] dov., sešìl (í ȋ) 1. s šivanjem sestaviti: ukrojene dele sešijemo; rokav je sparala in ponovno sešila; sešiti na roko, s strojem / sešiti tiskarske pole 2. s šivanjem narediti: sešiti obleko; sešiti jopo iz plašča / sešiti po meri sešít -a -o: sešiti deli; v snopič sešiti listi; obleka še ni sešita ♪
  7.      sešívati  -am [sǝš in seš] nedov., tudi sešivájte; sešívala in sešivála (í) s šivanjem sestavljati: sešivati posamezne dele / dov., nar. zahodno vsako leto ji je sešivala novo obleko sešila ♪
  8.      seštéti  -štéjem [sǝš in seš] dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. dobiti določeno vsoto z dodajanjem posameznih zneskov: sešteti davke, odtegljaje; če se seštejejo vsi stroški, je dobiček majhen / sešteti kazenske točke pri tekmovanju // mat. narediti računsko operacijo, pri kateri se eno število doda drugemu: sešteti cela števila, ulomke; pravilno sešteti / na pamet je seštel ne da bi si računsko operacijo napisal, ne da bi uporabil pripomočke; sešteti na stroj 2. star. prešteti: pastir je seštel ovce / sešteti glasove po volitvah / zbralo se je toliko ljudi, da jih v dveh dneh ne sešteješ zelo veliko seštét -a -o: števila niso prav sešteta ∙ star. moje ure so seštete kmalu bom umrl ♪
  9.      sešteválen  -lna -o [sǝš in seš] prid. (ȃ) nanašajoč se na seštevanje: seštevalni postopek / seštevalni stroj ◊ fiz. seštevalno mešanje barv mešanje navadno treh raznobarvnih svetlobnih tokov, pri katerem nastane enoten barvni vtis ♪
  10.      sešteválka  -e [sǝš in seš] ž (ȃ) adm. tipka na računskem stroju, ki omogoča seštevanje ♪
  11.      sešteválnik  -a [sǝš in seš] m (ȃ) elektr. del (elektronskega) računalnika za seštevanje ♪
  12.      seštévanec  -nca [sǝš in seš] m (ẹ́) mat. število, ki se prišteva ali h kateremu se prišteva: dvomestni seštevanec; seštevanci in množenci ♪
  13.      seštévanje  -a [sǝš in seš] s (ẹ́) glagolnik od seštevati: seštevanje stroškov / seštevanje celih števil, ulomkov; znak za seštevanje; seštevanje in odštevanje / okrajšano seštevanje pri katerem se seštevajo zaokrožena števila / stroj za seštevanje ♪
  14.      seštévanka  -e [sǝš in seš] ž (ẹ́) mat. 1. sistem seštevkov celih števil: seštevanka in poštevanka 2. tabela, v kateri so navedena števila in njihovi seštevki ♪
  15.      seštévati  -am [sǝš in seš] nedov. (ẹ́) dobivati določeno vsoto z dodajanjem posameznih zneskov: seštevati stroške // mat. delati računsko operacijo, pri kateri se eno število dodaja drugemu: seštevati cela števila, ulomke; seštevati in odštevati ♪
  16.      seštévek  -vka [sǝš in seš] m (ẹ̑) določena vsota, dobljena iz posameznih zneskov: seštevek stroškov / v skupnem seštevku točk so naši tekmovalci zmagali; pren., publ. končni projekt je seštevek delnih projektov // mat. število, ki se dobi pri seštevanju: seštevek dveh števil ♪
  17.      seštéven  -vna -o [sǝš in seš] prid. (ẹ́ ẹ̄) nanašajoč se na seštevanje: seštevna črta / seštevni obrazec ♪
  18.      sét 1 -a m (ẹ̑) prtiček, na katerega se postavi posoda za serviranje hrane eni osebi; pogrinjek: pripraviti mizo s štirimi seti / vzorčast set; neskl. pril.: set garnitura ♪
  19.      sét 2 -a m (ẹ̑) šport. del nekaterih iger z žogo, v katerem zmaga tista stran, ki prva osvoji določeno število točk in dve več kot nasprotnik; niz: dobiti, izgubiti set; drugi set / zmagal je v zadnjem setu ♪
  20.      séter  -tra tudi -ja m (ẹ́) lov. večji lovski pes vitke postave z dolgimi uhlji in dolgo, rahlo valovito dlako: čistokrven seter / irski, škotski seter ♪
  21.      sétev  -tve ž (ẹ̑) 1. delo, dejavnost, povezana z dajanjem semena v zemljo, da bi vzklilo: pomagal jim je pri setvi; košnja, setev in žetev / jesenska, spomladanska setev / bilo je ob setvi v času takega dela 2. glagolnik od sejati: setev ajde, žita; setev in sajenje / setev na roko, s strojem; setev v vrste // kar se (po)seje: setev je hitro vzklila; plevel je prerasel setev ● preg. brez setve ni žetve ◊ agr. križna setev po dolžini in po širini njive; gozd. setev na krpe na manjše, med seboj ločene površine ♪
  22.      sétven  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na setev: izpolnitev setvenega načrta / spomladanska setvena dela / setvena greda; povečati setvene površine ♪
  23.      sétvenica  -e ž (ẹ̑) vrtn. setvena greda: sejati na setvenice ♪
  24.      setvína  -e ž (í) agr. kar se (po)seje: pomladanske setvine ♪
  25.      sév  -a m (ẹ̑) biol. skupina celic, organizmov iste vrste: ta sev je odporen proti penicilinu; bakterijski sev ♪

   23.376 23.401 23.426 23.451 23.476 23.501 23.526 23.551 23.576 23.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA