Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (23.201-23.225)



  1.      secesionízem  -zma m () knjiž. odcepitev, ločitev zlasti dela države od celote: upreti se secesionizmu
  2.      séčen 1 -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na seč, tekočino: sečne snovi / sečni mehur; sečni organi organi, ki izločajo in odvajajo sečanat. sečna cev sečnica; sečno izvodilo; kem. sečna kislina organska kislina, ki se izloča iz organizma s sečem
  3.      séčnik  -a m (ẹ̑) anat. organ za zbiranje seča: vnetje sečnika
  4.      sedánji  -a -e [tudi sǝd] prid. (ā) ki je v sedanjosti: umetnost sedanjega časa; sedanji običaji; sedanji pomen tega simbola / njegov sedanji položaj je negotov; sedanja stopnja gospodarskega razvoja; iskati izhod iz sedanjega stanja / sedanji upravitelj; s sedanjim stanovanjem je zadovoljen / sedanja družba, mladina ♦ lingv. sedanji čas čas za izražanje sedanjega dejanja ali oblika za tako izražanje; sedanji pogojnik
  5.      sedánjik  -a [tudi sǝd] m (ā) 1. lingv. glagolska oblika za izražanje sedanjega dejanja: spregati glagol v sedanjiku; prva oseba sedanjika / dramatični sedanjik sedanji čas, ki dovršno preteklo dejanje prikazuje kot sedanje; izkustveni sedanjik sedanji čas, ki izraža na izkustvo oprto, na čas nevezano dovršno glagolsko dejanje; pripovedni sedanjik sedanji čas, ki izraža preteklo dejanje 2. knjiž. sedanjost: zavedati se sedanjika
  6.      sedánjiški  -a -o [tudi sǝd] prid. (ā) nanašajoč se na sedanjik 1: sedanjiška osnova, pripona
  7.      sedánjost  -i [tudi sǝd] ž (ā) 1. čas, ki je zdaj: opisovati sedanjost; sedanjost in prihodnost / dejanje poteka v sedanjosti ∙ te stvari odkriva šele sedanjost postajajo znane šele zdaj 2. obstoj, stanje česa v tem času: sedanjost človeštva / uživati veselo sedanjost
  8.      sedánjosten  -tna -o [tudi sǝd] prid. (ā) knjiž. nanašajoč se na sedanjost: etnografija kot sedanjostna veda / zgodovinska in sedanjostna vrednost spomenikov sedanja
  9.      sédati  -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) 1. nameščati se, spravljati se v tak položaj, da je teža telesa pretežno na zadnjici: ljudje so vstajali in spet sedali; sedati na klop pri peči; s težavo je sedal / sedati k mizi, za mizo; sedati v avtomobil / poleti je rad sedal v senco // nameščati se, spravljati se v mirujoč položaj, dotikaje se podlage z nogami, s spodnjim delom telesa: ptice sedajo na hrast / race sedajo na jezero / ekspr. snežinke sedajo na drevje 2. ekspr., s prislovnim določilom izraža, da osebek (večkrat) dela to, kar nakazuje določilo: sedati h klavirju; rad seda h knjigam rad bere, študira; ob večerih seda k pisalni mizi piše; nerad seda za volan vozi avtomobil
  10.      sedatív  -a m () farm. pomirjevalno sredstvo: zdravnik ji je predpisal sedativ
  11.      sedatíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na sedativ: sedativni preparati / sedativno zdravljenje
  12.      sedéčki  prisl. (ẹ̑) nar. sede, sedeč: ne zdrži sedečki, ko drugi stojijo
  13.      sêdelce  -a [dǝl] s (ē) manjšalnica od sedlo: majhen jezdec se je vzpel v svoje sedelce / prispeli so do sedelca nad vasjo ◊ obrt. del oblačila spredaj in zadaj ob ramenih, ukrojen posebej in (delno) prišit
  14.      sêdeln  -a -o [dǝl] prid. () nanašajoč se na sedlo: sedelni jermen; sedelni glavič sprednji, nekoliko privzdignjeni del sedla / sedelna torba
  15.      sédem  sêdmih štev. (ẹ́ é) 1. izraža število sedem [7] a) v samostalniški rabi: štiri in tri je sedem; sedmim je napisal nalogo / ura je sedem; dobimo se ob pol sedmih; koncert se začne ob sedmih (zvečer) 19h b) v prilastkovi rabi: pri njih je sedem otrok; deček sedmih let / Niagarski slapovi so eno od sedmih čudes sveta; tudi neskl.: v zadnjih sedem tednih je zelo shujšala; s sedem tisoč dinarji si tega ne bo mogel kupiti // neskl. izraža številko sedem: leži na oddelku sedem v splošni bolnici; avtobusna proga sedem; zmagali so s sedem proti tri 2. ekspr. izraža nedoločeno, večjo količino: gostija je trajala sedem dni in noči; sedem dolgih let jo je čakal ● šalj. že sedem hrvaških, laških let te nisem videl zelo dolgo; ekspr. sedem modrih grški misleci in državniki v dobi pred Sokratom; ekspr. to je zanj knjiga s sedmimi pečati nedoumljiva stvar; velika skrivnost; ekspr. prebili smo sedem suhih let čas revščine, pomanjkanja; sedem svobodnih umetnosti v srednjem veku sedem temeljnih učnih predmetov elementarne, začetne šole; preg. čez sedem let vse prav pride vsaka stvar se da kdaj s pridom uporabiti
  16.      sédemka  -e [dǝm] ž (ẹ́) pog. številka sedem: napisati sedemko / peljati se s sedemko s tramvajem, avtobusom številka sedem
  17.      sedemlétka  -e [dǝm] ž (ẹ̑) 1. sedemletna doba, namenjena za dovršitev kakih načrtov: v prvih letih sedemletke se je narodni dohodek zelo povečal 2. od 1946 do 1950 sedemletna osnovna šola: dokončati sedemletko; spremeniti sedemletke v osemletke
  18.      sédemosmínski  -a -o [dǝm] prid. (ẹ̄-) nanašajoč se na sedem osmin: sedemosminski del celote / imela je nov sedemosminski plašč plašč, ki je za eno osmino krajši od krila
  19.      sédežnica  -e ž (ẹ̑) žičnica s sedeži, nameščenimi v enakomernih razmikih: nova sedežnica bo imela sto sedežev; s sedežnico se peljati na vrh gore; sedežnica in vlečnica
  20.      sedlár  -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem sedel: sedlar in kolar
  21.      sedmero...  prvi del zloženk nanašajoč se na število sedem: sedmerokotnik, sedmerokrak
  22.      sêdmi  -a -o štev. (é) ki v zapovrstju ustreza številu sedem: vstal je sedmi dan po operaciji; sedmi [7.] marec; pismo z dne 7. novembra; ob sedmi (uri) 7h; 19h; v sedmem letu je; VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije / sedmi del celote sedminanar. včeraj smo imeli sedmi dan za njim sedmino; ekspr. biti v sedmih nebesih zelo srečen; ekspr. kovati koga v sedmo nebo zelo ga hvaliti, povzdigovati; publ. predstavniki sedme sile novinarji, poročevalci; star. sedma šola sedmi razred nekdanje gimnazije; publ. sedma umetnost filmska umetnost, filmpolit. sedmi člen avstrijske državne pogodbe člen, ki določa pravice slovenske manjšine v Avstriji
  23.      sedmórica  -e ž (ọ̑) skupina sedmih oseb: najstarejši iz sedmorice mož // knjiž. skupina sedmih enot: sedmorica držav odloča o tem; postaviti sedmorico tez ♦ jur. stol sedmorice nekdaj sodišče najvišje stopnje, ki odloča o sodbah nižjih sodišč, s sedežem v Zagrebu
  24.      ségati  -am nedov. (ẹ̄) 1. iztegovati roko z namenom priti do česa, prijeti kaj: pogosto je segal na pladenj s pecivom; segati v vrečo / roka sega po kozarcu; segati po knjige / pri pozdravu segati komu v roko 2. zajemati določeno časovno obdobje: v pripovedovanju je segal daleč nazaj v preteklost / spomini mu segajo v mlada leta / s to povestjo sega avtor v sodobni svet 3. pri širjenju, napredovanju nahajati se do kod: smrad iz tovarne sega do mesta; ob poplavi je voda segala do hiš / korenine teh rastlin segajo globoko v zemljo // biti, nahajati se v prostoru do kod: do te meje sega listnati gozd; led je segal čez vso dolino; gorovje sega še v sosednje države / krilo sega čez kolena; lasje ji segajo do pasu; police segajo od tal do stropa / njegova moč, oblast sega daleč 4. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa sobesedilo: med pogovorom je pogosto segal po kozarcu; bralci radi segajo po dobrih knjigah radi berejo dobre knjige / turisti so segali po raznih spominkih so jih kupovali 5. ekspr. uporabljati: gospodinja sega le po najboljših čistilnih sredstvih ● ekspr. kamor oči segajo, so sama polja vsenaokrog; ne sega mu niti do gležnjev po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; z vprašanji so mu segali v besedo so ga prekinjali; pripombe segajo v jedro problema se nanašajo na njegovo bistvo; segati v pogovor udeleževati se pogovora; ekspr. rad je segal po steklenici rad je pil (alkoholne pijače) segajóč -a -e: do gležnjev segajoče krilo; lasje, segajoči na obraz; v srce segajoča pesem
  25.      ségniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) zastar. seči sežem: segniti v žep / segnil mu je v roko

   23.076 23.101 23.126 23.151 23.176 23.201 23.226 23.251 23.276 23.301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA