Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (23.176-23.200)



  1.      satelíten  -tna -o prid. () satelitski: satelitna postaja
  2.      satíričen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na satiro: objavljati satirične članke; satirični vložki v drami; satirični roman; satirična pesem / satirični list; satirično gledališče / satirični pesnik, pisatelj / satirično prikazovanje razmer / ekspr. delo je zaradi satirične osti vzbudilo veliko pozornost satírično prisl.: satirično pisati; satirično zaostrena kritika
  3.      satóvnat  -a -o prid. (ọ̑) redko satast: satovnata zgradba celice
  4.      sauvignón  tudi sovinjón -a [sovinjon] m (ọ̑) agr. muškat z zelenkasto rumenimi grozdi: gojiti sauvignon // belo vino iz grozdja te trte: buteljka sauvignona
  5.      scálen  -lna -o prid. () zastar. sečen1: scalni mehur
  6.      scedíti  -ím dov., scêdi in scédi; scédil ( í) 1. s cejenjem spraviti kam: scediti kavo v lonček 2. nar. precediti: scediti mleko scedíti se 1. s cejenjem priti kam, pojaviti se kje: v škaf se je scedilo precej vode / ekspr. pod čevlji se mu je scedila cela mlaka 2. počasi odteči: voda se je scedila s strehe scejèn -êna -o: scejeno mleko; prim. izcediti
  7.      scenárijski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na scenarij: nedognanost scenarijske zamisli / režijski in scenarijski postopki
  8.      scepetáti  -ám dov.) redko zacepetati: nervozno je scepetal z nogami // odcepetati: scepetala je k vratom
  9.      scientístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na scientizem: scientistične ideje, težnje / scientistično in objektivistično pojmovanje družbe scientístično prisl.: scientistično usmerjen filozof
  10.      scientízem  -zma m () filoz. nauk, da se do globljega spoznanja pride samo z razumom, znanstvenimi metodami: pozitivizem in scientizem
  11.      Scíla  -e ž () knjiž., ekspr., v zvezi Scila in Karibda nevarnost: še zmerom nismo mimo vseh Scil in Karibd ∙ knjiž. priti med Scilo in Karibdo v položaj, ko se vsaj eni izmed dveh pretečih nevarnosti ne da izogniti
  12.      scíla  -e ž () bot. rastlina s črtalastimi listi in modrimi, rdečkastimi ali belimi cveti v grozdih, Scilla: perunike in scile
  13.      scimiti se  gl. izcimiti se
  14.      scindáps  in scindápsus -a m () vrtn. sobna rastlina z vzpenjajočim se steblom in bleščečimi se, srčastimi listi, Scindapsus
  15.      scintilácija  -e ž (á) fiz. blisk, ki ga v kristalu povzroči ionizirajoči delec: na zaslonu se je pokazala scintilacija
  16.      scintilacíjski  -a -o prid. () fiz., navadno v zvezi scintilacijski števec priprava za ugotavljanje ionizirajočih delcev in merjenje njihove energije glede na bliske, ki jih povzročajo v snovi
  17.      scizeti  gl. izcizeti
  18.      scmáriti  -im dov.) slabš. speči, skuhati: scmariti kaj za večerjo; scmariti meso na ražnju
  19.      scmériti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) slabš. razjokati se: za vsako malenkost se scmeri // poslabšati se, skisati se: vreme se je scmerilo
  20.      scvetéti  -ím dov. (ẹ́ í) vzcveteti: češnje so že scvetele
  21.      sčečkáti  -ám [čǝč] dov.) slabš. nerazločno, grdo napisati: sčečkati nalogo; tako je sčečkal, da še sam ne zna prebrati / v naglici je sčečkal govor sestavil, napisal sčečkán -a -o: okorno sčečkan oglas
  22.      sčistiti  ipd. gl. izčistiti ipd.
  23.      se...  gl. z...
  24.      sebíčje  -a s () knjiž., redko sebičnost: iz golega sebičja jim ni hotel pomagati
  25.      secesíja  -e ž () 1. um. srednjeevropska umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki se odcepi od tradicionalnih smeri in si prizadeva za nove oblike: secesija v slovenski arhitekturi; stavbe, vinjete v stilu secesije / berlinska, dunajska secesija // doba tega sloga: pohištvo iz secesije 2. knjiž. odcepitev, ločitev zlasti dela države od celote: južni del države je grozil s secesijo; pravica do secesije

   23.051 23.076 23.101 23.126 23.151 23.176 23.201 23.226 23.251 23.276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA