Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (22.751-22.775)



  1.      rogovílček  -čka m () bot., navadno v zvezi drobnocvetni rogovilček rastlina z vejasto razraslim steblom in drobnimi bledo rumenimi cveti, Galinsoga parviflora
  2.      rogovílež  -a m () ekspr. kdor povzroča hrup, nemir zlasti z vedenjem: odpeljati pijane rogovileže; vaški rogovileži / krotiti rogovileže v razredu ∙ ekspr. pred trgovino sta stala dva rogovileža dva zelo velika in okorna človeka
  3.      rogovílica  -e ž (í) manjšalnica od rogovila: odrezati rogovilico za fračo / podpreti z rogovilico ● nar. dolenjsko pokazati komu rogovilice iztegniti roko z razprtim kazalcem in sredincem proti komu v znamenje izzivanja
  4.      rogovíliti  -im nedov.) ekspr. 1. delati nerodne gibe: stoj pri miru, kaj rogoviliš / rogoviliti s palico po vodi 2. povzročati hrup, nemir a) s hojo, premikanjem: rogoviliti okoli hiše; že navsezgodaj rogovili / v umazanih čevljih mu niso dovolili rogoviliti po stanovanju hoditi; dva dni je rogovilil po mestu b) zlasti z vedenjem: pijanci so rogovilili pozno v noč; če so otroci preveč rogovilili, jih je ded oštel // upirati se, nasprotovati: na sejah rogovilijo; rogoviliti proti vladi / uporniki so spet začeli rogoviliti // jeziti se, razburjati se: to bo oče rogovilil, ko bo izvedel / ne ljubi se ji več rogoviliti, ker ni uspeha ● ekspr. pri hiši rogovili že pet otrok je; ekspr. kaj spet rogoviliš s tem vprašanjem ga načenjaš, obravnavaš; ekspr. mati že rogovili po peči kuri v peči
  5.      rogovílje  -a s () redko več rogovil, rogovile: rogovilje štrli; golo rogovilje / rogovilje vej
  6.      rogovíljenje  -a s () glagolnik od rogoviliti: rogoviljenje z rokami / poslušati rogoviljenje strank po stopnišču / rogoviljenje mladine po vasi; vpitje in rogoviljenje / odgovoriti na rogoviljenje študentov
  7.      rogovílo  -a s (í) ekspr. zelo velik in okoren človek: kaj bi s takim rogovilom
  8.      rogovína  -e ž (í) roževina: obrezati rogovino na parkljih / okviri očal iz rogovine
  9.      rogóvje  -a s (ọ̑) koščena, zlasti razčlenjena izrastka na glavi nekaterih živali: jelenu odpade rogovje; najlepša rogovja so pritrdili na steno; jelenovo, srnjakovo rogovje; lopatasto rogovje losa / kup odpadlega rogovja rogovlov. jelen guli rogovje z drgnjenjem odstranjuje kosmato povrhnjico
  10.      rôgoz  tudi rogóz -óza mọ́; ọ̑) močvirska ali vodna rastlina z dolgimi, ozkimi listi in rjavim, valju podobnim socvetjem: listi rogoza / z rogozom poraščeno močvirje / izdelki iz rogoza rogozovine
  11.      rogóza  -e ž (ọ́) nar. rogoz: rogoza ob ribniku
  12.      rogózast  -a -o prid. (ọ̄) ki je iz rogozovine: rogozasta preproga
  13.      rogózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na rogoz: rogozna slama / rogozna streha nad parkiriščem
  14.      rogozína  -e ž (í) redko rogozovina: predpražnik iz rogozine
  15.      rogóznica  -e ž (ọ̑) 1. preproga, zavesa, spletena iz rogozovine: ležati na rogoznici; z rogoznico predeljen prostor // temu podobna preproga, zavesa: slamnata rogoznica; rogoznica iz ličkanja, kokosovih vlaken 2. rogozovina: uporaba rogoznice za pletenje
  16.      rogozovína  -e ž (í) rogozna slama: izdelki iz rogozovine
  17.      rogóža  -e ž (ọ́) knjiž. rogoznica: pogrniti rogožo po tleh
  18.      rogožína  -e ž (í) knjiž. rogoznica: ležati na rogožini / plesti predpražnike iz rogožine rogozovine
  19.      rohnè  -éta m ( ẹ́) knjiž. kdor (rad) rohni: le kaj hoče tisti rohne
  20.      rohnênje  -a s (é) glagolnik od rohneti: očetovo rohnenje nad sinom / rohnenje motorjev
  21.      rohnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. hrupno izražati jezo, nezadovoljstvo: rohnel je in razbijal vse okoli sebe; rohnel je nad ženo / zaman se upirate, je rohnel / ekspr. rohneti proti novim ukrepom 2. ekspr. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove; hrumeti: motor rohni; na gradbišču so rohneli stroji ∙ ekspr. v dolini so rohneli hudi boji divjali // hrumeč se hitro premikati: avtobus rohni po strmi cesti; vlak je rohnel mimo njih rohnèč -éča -e: vlak je rohneč odpeljal; rohneča vozila
  22.      ròj  rôja m ( ó) 1. skupina čebel, ki z matico zapusti panj: roj sede na vejo, visi na veji; postaviti panj pod roj; število rojev // rojenje: čebele se pripravljajo na roj; šumeli so kot čebele pred rojem 2. večja skupina letečih živali iste vrste, zlasti žuželk: komarji so se zbirali v roje; roj kobilic, metuljev, os / muhe so v rojih sedale na kruh / redko roj ptic jata // ekspr. večja skupina česa sploh: roj isker, zvezd; roj otrok / po morju je raztresen roj otokov; pren. pogovor je vzbudil roj misli ◊ čeb. ogrebsti roj spraviti (čebelji) roj v panj; prestreči roj; vsaditi roj dati roj v panj; čebelariti na roje pospeševati rojenje čebel; naravni roj; narejeni ali umetni roj prenos dela čebel z matico ali matičnjakom v nov panj
  23.      rója  -e ž (ọ́) nar. 1. plitva, ozka struga, po kateri včasih teče voda: sneg je pokrival grmovje in roje 2. leseno korito, umetna struga, po kateri je speljana voda na mlinsko kolo, do žage: narediti dolgo leseno rojo od izvira do kovačnice / voda pada iz roje na kolo
  24.      roják  -a m (á) kdor je po izvoru v razmerju do drugega iz istega kraja, pokrajine, države: izkazalo se je, da sta rojaka, celo iz sosednjih vasi; srečati rojaka v tujini; olimpijski tekmovalec je presegel rekord svojega rojaka // kdor je v razmerju do drugega iste narodnosti: prevajalec je rojakom odkrival bogastvo ruske književnosti / kot nagovor dragi rojaki na tujem ● star. on je štajerski rojak Štajerec
  25.      rojákinja  -e ž (á) ženska oblika od rojak: njegova dolenjska rojakinja

   22.626 22.651 22.676 22.701 22.726 22.751 22.776 22.801 22.826 22.851  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA