Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (22.651-22.675)


  1.      ríbič  -a m (ȋ) kdor se ukvarja z ribolovom: ribič lovi ribe; ribič je nastavil mreže; strasten ribič; ribič na tune; lovci in ribiči / divji ribič ki se ukvarja z ribolovom brez predpisanega dovoljenja; podvodni ribič; poklicni, športni ribič ♪
  2.      ríbičevka  -e ž (ȋ) star. ribičeva žena: stara ribičevka je zbolela ♪
  3.      ribičíja  -e ž (ȋ) nar. vzhodno ribolov: ukvarjati se z ribičijo; ribičija v rokavih Mure ♪
  4.      ríbička  -e ž (ȋ) ženska oblika od ribič: spretna ribička ♪
  5.      ribíšče  -a s (í) predel, področje za ribolov: bogato ribišče // nekdaj predel, področje za ribolov, ki ga ima kdo v zakupu ali v lasti ♪
  6.      ríbnikar  -ja m (ȋ) nekdaj oskrbnik ribnika: ribnikar je gojil ribe ♪
  7.      ribojéd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki se hrani z ribami: ribojedi ptiči ♪
  8.      riboslóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na riboslovje: riboslovna razprava / riboslovna ustanova ♪
  9.      rída  -e ž (ȋ) nar. 1. nav. mn. serpentina, vijuga: ride se vijejo proti vrhu; previdno je vozil po ridah / kačje ride več serpentin zapovrstjo v strmini / cesta pelje v ridah 2. sprednji del voza pod oplenom, ki se pri spreminjanju smeri premika; blazina: voz je imel oje in rido ♪
  10.      rígniti  -em dov. (í ȋ) 1. oglasiti se z glasom i-a: osel je čudno rignil // ekspr. dati riganju podoben glas: sirena, top rigne 2. nizko spahniti se: pijanec je rignil; s smiselnim osebkom v dajalniku po jedi se mu je nekajkrat rignilo ● nizko kaj, je hripavo rignil krčevito rekel ♪
  11.      rigoróz  -a m (ọ̑) nekdaj izpit ob zaključku fakultete, zlasti pravne, s katerim dobi kandidat naslov doktor: pripravljati se na rigoroz / prvi, drugi, tretji rigoroz ∙ žarg., šol. ustni izpit kot pogoj za pripustitev k zagovoru doktorske disertacije, ki ga mora opravljati kandidat brez magisterija; ustni doktorski izpit ♪
  12.      ríhtar  -ja m (í) 1. star. sodnik: pripeljati koga pred rihtarja 2. zgod., ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja vaški poglavar, župan: tako je odločil rihtar / vaški rihtar ◊ etn. rihtarja biti družabna igra, pri kateri eden od igralcev ugiba, kdo ga je udaril po zadnjici ♪
  13.      rikécija  -e ž (ẹ́) nav. mn., biol. mikroorganizem, ki povzroča nekatere nalezljive bolezni ljudi in živali, zlasti pegavico: z rikecijami okužene uši; rikecije in virusi ♪
  14.      Rím  -a m (í) v zvezah: ekspr. iti v Rim roditi; preg. vse poti vodijo v Rim isti cilj, namen se lahko doseže na različne načine ♪
  15.      rimljánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na (stare) Rimljane: rimljanski okus / rimljanska arhitektura rimska ♪
  16.      rímski  -a -o prid. (í) 1. nanašajoč se na (stare) Rimljane ali Rim: rimski časopisi; rimske znamenitosti / rimski cesar; v starem veku rimski imperij; rimska kultura / rimski nos nos z izbočenim vrhnjim delom; rimski pozdrav v fašistični Italiji pozdrav z dvigom iztegnjene desne roke v skoraj navpično lego ∙ rimska volkulja podoba volkulje kot simbol rimskega imperija 2. rimskokatoliški: rimska in pravoslavna cerkev ◊ arheol. rimske naselbine v naših krajih; astr. Rimska cesta medlo se svetlikajoči pas na nebu, ki ga sestavljajo številne, zelo oddaljene zvezde; jur. rimsko pravo civilno pravo rimske sužnjelastniške družbe; mat. rimske številke številke tipa I, V, X; rel. (rimska) kongregacija najvišji upravni organ za določeno področje v katoliški cerkvi; rimski misal misal, ki se uporablja v katoliški cerkvi zahodnega obreda; šport. rokoborba v grško-rimskem slogu rokoborba, pri kateri so dovoljeni prijemi od pasu navzgor; zgod. rimski limes nekdaj limes po Donavi in Renu ter med njima; Rimsko cesarstvo nemške narodnosti od 15. stoletja do 1806 naslov za nemško cesarstvo; rimsko število v srednjeveških listinah število, ki označuje vrstni red določenega leta v petnajstletnem ciklusu ♪
  17.      rímskokatóliški  -a -o prid. (ȋ-ọ̑) nanašajoč se na katoličane zahodnega obreda: rimskokatoliška vera / rimskokatoliška cerkev ♪
  18.      rímskopráven  -vna -o prid. (ȋ-ā) nanašajoč se na rimsko pravo: rimskopravna načela ♪
  19.      rímstvo  -a s (ȋ) miselnost, kultura starih Rimljanov: vpliv rimstva ● knjiž. omahovati med rimstvom in protestantsko vero katolištvom ♪
  20.      rinasciménto  -a [-aši-] m (ẹ̑) knjiž., redko (italijanska) renesansa: umetnost rinascimenta ♪
  21.      rínčica  -e ž (ȋ) nižje pog. obroček: potegniti trak skozi rinčice / deklica z zlatimi rinčicami v ušesih / na sejmu si je ogledovala rinčice prstančke ♦ etn. rinčice talati otroška igra, pri kateri en igralec ugiba, komu od igralcev je drugi spustil v roke prstan ali kak manjši predmet sploh ♪
  22.      rínež  -a m (ȋ) knjiž. buldožer: izkopati z rinežem ♪
  23.      rinfúzen  -zna -o prid. (ȗ) teh. nanašajoč se na nepakirano, drobno, sipko blago; razsut: rinfuzni tovor / blago v rinfuznem stanju ♪
  24.      ríng  -a m (ȋ) ograjen prostor, kjer nastopajo boksarji: nasprotnika sta stopila v ring / boksarski ring ∙ publ. njegovi uspehi v ringu boksu ♦ arheol. utrjena naselbina na ravnini s krožnimi nasipi in jarki, zlasti pri Avarih ♪
  25.      ringarája  -a tudi -e m (ȃ) 1. otroška igra, pri kateri udeleženci, držeč se za roke, plešejo v krogu: otroci so se prijeli za roke in zaplesali ringaraja / igrati se, iti se ringaraja 2. ekspr. lahkomiselno življenje, veseljačenje: vsenaokrog je en sam ringaraja; naš ringaraja pretekle noči ♪

   22.526 22.551 22.576 22.601 22.626 22.651 22.676 22.701 22.726 22.751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA