Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (22.126-22.150)


  1.      razpotegováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: razpotegovati živalim čeljusti 2. raztegovati: razpotegoval je vzmet, dokler ni počila / razpotegovati usta / razpotegovati pomenek / na vzhodu se razpotegujejo hrbti gor so, se vidijo ♪
  2.      razpráskati  -am dov., tudi razpraskála (á) s praskanjem raniti, poškodovati: mačka mu je razpraskala roke; razpraskati se do krvi razpráskan -a -o: razpraskan obraz; razpraskana miza; razpraskane roke ♪
  3.      razpráven 2 -vna -o prid. (á) nanašajoč se na razpravljanje: razpravni jezik na kongresu je bila tudi ruščina ♪
  4.      razprédanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od razpredati: razpredanje žičnih ovir / razpredanje trgovske mreže po državi / potrpežljivo je poslušala njegovo dolgovezno razpredanje ♪
  5.      razpredmétenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od razpredmetiti: razpredmetenje stvarnosti ♪
  6.      razprhávati  -am nedov. (ȃ) s pihom, prhanjem delati, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: razprhavati seme razprhávati se ekspr. hitro se razhajati: ob strelih so se ljudje razprhavali ♪
  7.      razprostránjenost  -i ž (ā) 1. lastnost, značilnost razprostranjenega: razprostranjenost obdelovalnih površin / razprostranjenost po površini 2. knjiž. razširjenost: razprostranjenost posameznih živalskih vrst / razprostranjenost idej, misli ♪
  8.      razprostránost  -i ž (á) zastar. 1. prostranost: razprostranost gozdov 2. razširjenost: razprostranost določenih pojavov ♪
  9.      razprostréti  -strèm dov., razprostŕl (ẹ́ ȅ) 1. narediti, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino: razprostreti zemljevid / ptič je razprostrl peruti in vzletel / razprostreti dlani; razprostrla je roke v objem razširila / knjiž. tulipan je razprostrl cvet se je razcvetel // narediti, da kaj v takem položaju pride na kako površino: razprostreti odejo po travi ∙ ekspr. drevo je široko razprostrlo veje ima dolge, široke veje 2. narediti, da kaj zavzame čim večjo površino: razprostreti lan, zrnje, da se suši razprostréti se nav. ekspr., s prislovnim določilom 1. priti na kako površino, navadno veliko: čez senožeti so se razprostrle velike sence / po nebu so se razprostrli temni oblaki; pren. nad trgom se je razprostrla noč 2. postati viden, pokazati se: pred njim se je razprostrl nov svet / tukaj se razprostre najlepši del doline je razprostŕt -a -o: razprostrt časopis; razprostrt pavji rep; razprostrte peruti; razprostrta preproga ♦ bot. razprostrta relika; razprostrta zvončnica travniška rastlina z modrimi cveti v latastem socvetju, Campanula patula ♪
  10.      razprostŕtost  -i ž (ȓ) lastnost, značilnost razprostrtega: razprostrtost peruti ∙ knjiž. zemljepisna razprostrtost posameznih ras razširjenost ♪
  11.      razprožíti  in razpróžiti -im dov. (ȋ ọ́) redko razširiti, razmakniti: razprožiti noge razpróžen -a -o: razprožene roke ♪
  12.      razpŕsiti se  -im se dov. (r̄ ȓ) ekspr. pobahati se, postaviti se: gospodar se rad razprsi ∙ ekspr. razprsil se je, da se spozna na te stvari samozavestno, bahavo je rekel, povedal ♪
  13.      razpŕsniti se  -em se dov. (ŕ ȓ) knjiž. razbiti se, razleteti se: čoln se je razprsnil ob skalah ♪
  14.      razpŕšek  -ška m (ȓ) nav. mn., knjiž. kar nastane pri razpršitvi: drobni razprški snega ♪
  15.      razpršênost  -i ž (é) stanje razpršenega: razpršenost snovi v drugi snovi / razpršenost prebivalstva po številnih krajih ♪
  16.      razprševálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) razpršilec: razprševalec vode ♪
  17.      razprševálen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za razprševanje: razprševalna priprava ♪
  18.      razpršíti  -ím dov., razpŕšil (ȋ í) 1. narediti iz česa tekočega, sipkega drobne kapljice, delce: razpršiti mleko, olje, vodo; razpršiti moko; sneg se v zraku razprši; valovi se ob skalah razpršijo; hitro se razpršiti / razpršiti na drobne kapljice // narediti, da kaj kam pride v drobnih kapljicah, delcih: razpršiti parfum, razkužilo; razpršiti škropivo po rastlinah 2. odbiti v različnih smereh: megla razprši svetlobo; ob steklu se žarki razpršijo 3. ekspr. narediti, da kaj preneha obstajati: razpršiti dvome, negotovost, strah; razpršiti predsodke; moreče misli so se razpršile ● ekspr. ptice so se razpršile so hitro odletele v več smeri; ekspr. misli so se mu razpršile postal je raztresen razpršèn -êna -o: razpršen curek vode; razpršeni drobci granat; v mleku razpršena maščoba; razpršena svetloba; zmes razpršenega goriva; zdravilo v razpršenem stanju ♪
  19.      razpustítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razpustiti: razpustitev društva, kluba, skupščine / razpustitev tablete v vodi ♪
  20.      razrahljánost  -i ž (á) lastnost, značilnost razrahljanega: razrahljanost kamnitih skladov / ekspr. razrahljanost discipline / ekspr. čustvena razrahljanost ♪
  21.      razráščenost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost razraščenega: starost in razraščenost dreves ♪
  22.      rázred  -éda m (á ẹ́) 1. stopnja, organizacijska enota izobraževanja v osnovnih in srednjih šolah: šola ima štiri razrede; izdelati razred; v sedmem razredu je padel; nižji in višji razredi; učbenik za peti razred / žarg., šol. izpit čez razred razredni izpit // skupnost učencev, ki imajo navadno pouk hkrati v istem prostoru: ukiniti, ustanoviti razred; predsednik razreda; disciplina v razredu / razred je šel na izlet učenci / biti vprašan pred razredom // prostor, v katerem je ta skupnost: stopiti v razred; ob zvonjenju morajo biti učenci v razredu 2. soc., navadno v zvezi družbeni razred ljudje, ki imajo enak odnos do proizvajalnih sredstev in enak delež pri bogastvu družbe: odpraviti družbene razrede; nasprotja med (družbenimi) razredi / gospodujoči, priviligirani, vladajoči družbeni razred; ideolog meščanskega (družbenega) razreda 3. skupina sorodnih znanstvenih ali umetniških področij pri akademiji: razred za družbene, matematične, naravoslovne vede; razred za umetnosti // člani akademije, ki pripadajo taki skupini: o tem sklepa drugi razred (akademije) 4. šport., navadno s prilastkom tekmovalci, razvrščeni zlasti glede na dosežene rezultate: priti, uvrstiti se v najvišji svetovni razred; vrhunski razred smučarjev 5. navadno s prilastkom kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti: razvrstiti kaj v razrede; ta spomenik je uvrščen v najvišji vrednostni razred / tarifni razredi // stopnja kakovosti in uporabnosti česa: to blago spada v prvi razred; vagon drugega, prvega razreda / kakovostni razredi 6. avt., šport. razdelitev osebnih in dirkalnih avtomobilov ter motornih koles zlasti glede na gibno prostornino motorja: deliti avtomobile v razrede; nižji, srednji, višji razred / tekmovati v razredu do dvestopetdeset kubičnih centimetrov 7. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od debla: vretenčarji se delijo na šest razredov; razred pijavk ◊ aer., navt. določiti ladji, letalu razred; ekon. nevarnostni razredi v katere so uvrščeni predmeti, ljudje glede na nevarnost, ogroženost; gozd. debelinski razred drevja; jur. plačilni, pokojninski razred do 1965 glede na naziv, kvalifikacijo, delovno dobo določena razvrstitev, po kateri se odmerja plača, pokojnina; volilni razred v stari Avstriji razvrstitev prebivalstva za volitve glede na družbeni položaj posameznika; navt., voj. razred stopnja v nekaterih činih; kapetan I. razreda; soc. delavski razred v kapitalizmu ljudje, ki se preživljajo kot mezdni delavci v industriji ali kmetijstvu; šol. ponavljati, preskočiti razred ♪
  23.      razredčílo  -a s (í) sredstvo za razredčevanje: razredčiti lak z razredčilom; razredčilo za barve; topila in razredčila ♪
  24.      razrédniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na razrednike: razredniški posli; razredniško delo / dobivati razredniški dodatek ♪
  25.      razréšnica  -e ž (ẹ̑) razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti: dati, izglasovati, sprejeti razrešnico upravnemu odboru; zaprositi za razrešnico ♪

   22.001 22.026 22.051 22.076 22.101 22.126 22.151 22.176 22.201 22.226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA