Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
9 (21.551-21.575) 
- psíha 1 -e ž (ȋ) duševnost: vplivati na psiho mladostnika; značilnosti ženske psihe / psiha množic, naroda / raziskovati psiho živali ♪
- psíha 2 -e ž (ȋ) nizka omara z velikim stoječim ogledalom: na psihi je imela toaletne potrebščine; pred psiho pomerjati obleko ♪
- psihedéličen -čna -o prid. (ẹ́) psih. nanašajoč se na delovanje, učinkovanje mamil na človekovo duševnost: psihedelično doživetje / psihedelične barve ♪
- psihiáter -tra m (á) zdravnik specialist za psihiatrijo: pregledal ga je psihiater / iti k psihiatru ♪
- psíhodiagnóstika -e ž (ȋ-ọ́) med. ugotavljanje in določanje osebnostnih lastnosti, zlasti s psihološkimi testi ♪
- psíhohigiéna -e ž (ȋ-ẹ̑) med. skrb za ohranitev zdravih duševnih funkcij ♪
- psihologizíranje -a s (ȋ) glagolnik od psihologizirati: izogniti se pretiranemu psihologiziranju / psihologiziranje oseb v romanu ♪
- psihopatíja -e ž (ȋ) psiht. značajska, osebnostna neuravnovešenost: znaki psihopatije ♪
- psíhosomátičen -čna -o prid. (ȋ-á) psihosomatski: psihosomatični pojavi / psihosomatične bolezni / psihosomatična medicina ♪
- psíhotést -a m (ȋ-ẹ̑) psih. psihološki test: opravljati psihoteste / uporabljati psihoteste ♪
- psína -e ž (í) redko 1. pasje meso: med vojno so jedli tudi psino 2. slabš. pes: psina laja ♪
- pš 1 [pš́] medm., klic perutnini beži, pojdi: pš je zamahnil, da so se kokoši razbežale / pššš, je podil golobe ♪
- pšêno -a s (é) oluščena prosena zrna: prebirati pšeno za klobase; kuhano pšeno / proseno pšeno // oluščena zrna nekaterih žit sploh: ajdovo pšeno; ječmenovo pšeno ješprenj ◊ meteor. babje pšeno zrnate snežne padavine ♪
- pšíca -e ž (í) star. puščica: izstreliti pšico; švignil je mimo hiše kot pšica ♪
- pšícniti -em dov. (í ȋ) star. švigniti, zleteti kot puščica: ptič je pšicnil v temo / mimo je pšicnilo vozilo ♪
- pšt [pš́t in pš̀t] medm. pst: pšt, da kdo ne sliši ♪
- pterodáktil -a m (ȃ) pal. izumrli plazilec z zelo podaljšanim prstom in kratkim repom, sposoben letati ♪
- pteropód -a m (ọ̑) nav. mn., zool. v morju živeči drobni planktonski polži, Pteropoda ♪
- pterozáver -vra m (á) pal. izumrli plazilec, sposoben letati: okostje pterozavra ♪
- ptialín -a m (ȋ) biol., kem. encim sline, ki pospešuje razkroj škroba v sladkor ♪
- ptíca -e ž (í) 1. žival, ki ima peruti, kljun in je pokrita s perjem: ptice čivkajo, pojejo, vreščijo; ptica je kljuvala, odletela; loviti ptice; jata ptic; živi kakor ptica pod nebom svobodno, brezskrbno / divja, domača ptica; gozdna, nočna, vodna ptica; mrtvaška ptica po ljudskem verovanju ptica, ki napoveduje smrt, zlasti sova, čuk; ptica pevka, selivka, ujeda; razstava ptic 2. ekspr., navadno s prilastkom iznajdljiva, prebrisana ženska: sosedovo dekle je prava ptica ● ekspr. jeklena, srebrna ptica letalo ♪
- ptìč ptíča m (ȉ í) 1. žival, ki ima peruti, kljun in je pokrita s perjem: ptiči čivkajo, pojejo; krmiti, loviti ptiče; jata ptičev; biti vesel kot ptič; živeti kot ptič na veji svobodno, brezskrbno / divji, domači ptiči; močvirski, vodni ptiči; ptiči pevci; ekspr. kralj ptičev orel 2. ekspr., navadno s prilastkom iznajdljiv, prebrisan človek: sosed je šele pravi ptič / on je čuden ptič; postal je pravi nočni ptič (rad) dolgo bedi, dela; (rad) ponočuje ● ekspr. ni ne ptič ne miš nima izrazitih lastnosti, značilnosti; ekspr. jekleni ptič letalo; fant je gol kot ptič je brez kakršnegakoli imetja; enaki ptiči skupaj letijo ljudje s podobnimi nazori se radi družijo ♪
- ptičád -i ž (ȃ) redko več ptičev, ptiči: ptičad je pojedla vse zrnje ♪
- ptíčji -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na ptiče ali ptice: ptičje kosti; ptičje gnezdo; zbudilo ga je ptičje petje / ptičja krma; ptičje strašilo / ekspr. človek s ptičjim obrazom z majhnim obrazom, naprej potisnjenimi usti in izrazitim, koničastim nosom; ptičja hišica zabojček, prirejen za gnezdenje ptic; krmilnica za ptice; ptičja kletka manjša priprava s stranicami iz kovinskih, lesenih palic za ptice ● nar. ptičji lim evropsko ohmelje; ekspr. biti ptičje pameti neinteligenten; ekspr. samo ptičjega mleka jim še manjka vsega imajo (v izobilju), kar si poželijo ◊ bot. ptičja dresen rastlina z deloma plazečimi se, deloma pokončnimi stebli in drobnimi cveti v socvetju, Polygonum aviculare; ptičji kljunček enoletni plevel z rumenimi cveti, Thymelaea passerina; ptičje mleko rastlina s črtalastimi pritličnimi listi in belimi cveti v grozdih ali češuljah, Ornithogalum; geom. ptičja
perspektiva perspektiva od zgoraj ♪
- pubertéta -e ž (ẹ̑) ped. doba človekovega razvoja med otroštvom in mladostno dobo: dozorevanje v puberteti / biti v puberteti; pren., publ. gibanje je svojo puberteto že preživelo ♪
21.426 21.451 21.476 21.501 21.526 21.551 21.576 21.601 21.626 21.651