Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (21.501-21.525)


  1.      prozelit  gl. proselit ♪
  2.      prožílen  -lna -o prid. (ȋ) ki kaj proži, sproža: prožilni mehanizem ♪
  3.      prožílnik  -a m (ȋ) teh. vzvod pisalnega stroja, s katerim se sproži premik voza v levo ♪
  4.      prožílo  -a s (í) knjiž. sprožilo: prožilo pri pasti / fotograf je pritisnil na prožilo / prislonil je puško k licu in dal prst na prožilo na sprožilec, na petelina / morda je pomanjkanje hrane prožilo selitvenega nagona ptic ♦ voj. vzvod za sprožitev udarne igle pri strelnem orožju ♪
  5.      prožína  -e ž (í) star. vzmet: iz žimnice so molele zarjavele prožine ♪
  6.      prožíti  in próžiti -im nedov. (ȋ ọ́) 1. delati, povzročati, da se kaj napeto upognjenega sprosti, zravna: prožiti s snegom obtežene veje 2. z dotikom, sprostitvijo spravljati a) v delovanje: prožiti alarmne naprave / prožiti fotografski aparat / prožiti puške / prožiti strele streljati b) v gibanje, premikanje: prožiti hlode po drči; plazovi se prožijo / prožiti puščice 3. knjiž., ekspr. vzbujati, povzročati: taka doživetja prožijo v človeku umetniški navdih 4. star. iztegovati: prožiti roke k materi ● star. prožiti komu roko biti pripravljen, želeti komu pomagati; star. iz gradiva se proži zanimiva ugotovitev se kaže ♪
  7.      prožljív  -a -o prid. (ȋ í) redko ki se (rad) proži, napenja: prožljiv lok / prožljiva snov prožna ♪
  8.      próžnost  -i ž (ọ́) 1. lastnost prožnega telesa ali snovi: prožnost jekla / s starostjo koža izgublja svojo prožnost 2. lastnost gibljivega dela telesa: prožnost prstov, sklepov; prožnost v kolenih 3. lahkotnost, gibčnost: prožnost hoje 4. ekspr. sposobnost prilagajati se času, razmeram: prožnost stališča ◊ fiz. meja prožnosti največja obremenitev, ki še ne spremeni trajno oblike telesa ♪
  9.      próžnosten  -tna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na prožnost: prožnostne lastnosti tkanine / prožnostna sila ♦ fiz. prožnostni modul količina, ki pove, kako sila pri raztezanju spremeni obliko telesa ♪
  10.      pŕsa  pŕs s mn. (r̄) pog. prsi: izbočiti prsa; krogla mu je prestrelila prsa ◊ gastr. nadevana telečja prsa ♪
  11.      prsàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ekspr. ki ima velike prsi: prsata ženska ♪
  12.      pŕsca  pŕsc s mn. (r̄) ekspr. manjšalnica od prsi: prsca novorojenčka ♪
  13.      pŕsnik  -a m (ȓ) 1. del oblačila, ki pokriva prsi: otroške hlače, predpasnik s prsnikom 2. star. (moški) telovnik: obleči si prsnik; žametast prsnik 3. nekdaj kratek ženski suknjič, navadno oprijet in brez rokavov: zapela si je prsnik 4. nekdaj modni dodatek k boljši moški obleki za na prsi; naprsnik: imel je naškrobljen prsnik s čipkami ◊ tekst. del statev, čez katerega drsi stkano blago ♪
  14.      pŕstančen  -čna -o prid. (ŕ) tekst., v zvezi prstančni stroj predilni stroj, ki stenj razteza in vije v prejo: presti na prstančnem stroju ♪
  15.      prstenína  -e ž (í) 1. agr. kompost: pripraviti prstenino 2. star. prstnina: pospraviti prstenino s polj ♪
  16.      pršáti  -ím nedov. (á í) nar. pršeti: cel dan je pršalo / slap je pršal na vse strani ♪
  17.      pršíčavost  tudi pršičávost -i ž (í; á) agr., vet. bolezen, ki jo povzročajo pršice: pri čebelah se je pojavila pršičavost; pršičavost vinske trte ♪
  18.      pršútar  -ja m (ȗ) agr. prašič mesnate pasme, ki se goji za pršut: bekoni in pršutarji ♪
  19.      prtíti  in pŕtiti -im nedov. (ȋ ŕ) alp. gaziti (sneg): prtiti sneg / prtiti gaz ♪
  20.      prúsa  -e ž (ū) star. konj, ki pri teku istočasno premika nogi leve oziroma desne strani; kljusač: gospa je jahala na beli prusi ♪
  21.      prvák  -a m (á) 1. posameznik ali moštvo, ki na višjem ali končnem, odločilnem tekmovanju doseže prvo mesto: postati prvak; kolesarski, smučarski, šahovski prvak; prvak v boksu, hokeju, plavanju; publ.: osvojiti naslov prvaka; branilec naslova prvaka / državni, olimpijski, republiški, svetovni prvak ♦ šport. absolutni prvak ne glede na kategorijo 2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom kdor se posebno odlikuje v čem: prvak sodobne glasbe, proze / prvak znanja / prvak gledališča, opere 3. nav. mn. vodilni, najvplivnejši politiki na Kranjskem v drugi polovici 19. stoletja: vpliv prvakov; zborovanje prvakov / narodni prvaki // v nekaterih državah ugleden, vpliven član organizacije, stranke: policija je aretirala več sindikalnih prvakov; prvak konservativne, liberalne stranke 4. nav. mn., zool. najbolj razviti sesalci; primati: značilnosti prvakov ♪
  22.      prvákinja  -e ž (á) ženska oblika od prvak: premagati prvakinjo; publ. osvojiti naslov prvakinje / državna, olimpijska, svetovna prvakinja / prvakinja baleta najvidnejša, glavna plesalka v baletni skupini; prvakinja opere najvidnejša, glavna pevka v operni skupini ♪
  23.      prvakováti  -újem nedov. (á ȗ) star. biti prvi, vodilni: prvakovati med vrstniki / prvakovati v duševnem pogledu ♪
  24.      prváški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na prvake ali prvaštvo: prvaško nastopanje / doseči tri prvaške naslove tri naslove prvaka / prvaška politika ♪
  25.      prváštvo  -a s (ȃ) 1. nav. slabš. dejstvo, da je kdo prvak: hlepel je po slavi in prvaštvu / politično prvaštvo 2. ekspr. prvaki, vodilni politiki: pri mizi je sedelo prvaštvo; omahljivo prvaštvo ♪

   21.376 21.401 21.426 21.451 21.476 21.501 21.526 21.551 21.576 21.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA