Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (2.076-2.100)


  1.      čemérnež  -a [čǝm in čem] m (ẹ̑) ekspr. čemeren človek: njegova knjiga spravi celo čemerneže v smeh; to je siten čemernež ♪
  2.      čenčaríja  -e ž (ȋ) nav. mn. neresnična vest, izmišljotina; čenča: to so bile same čenčarije; ni mi do babjih čenčarij / izgubljati čas s praznimi čenčarijami čenčanjem ♪
  3.      čêpar  in čépar -ja m (ȇ; ẹ̑) obrt. sveder za vrtanje čepnih lukenj; čepnik ♪
  4.      čépičar  -ja m (ẹ̑) izdelovalec čepic: delavnica in trgovina znanega čepičarja ♪
  5.      čepràv  vez. (ȁ) v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: večerja nama ni teknila, čeprav je bila izvrstna; avto bom prodal, čeprav v izgubo // za omejevanje: izdajo spremljajo tehtne, čeprav skope urednikove opombe; ponosni smo na ta svoj, čeprav skromni prispevek // za izvzemanje: priden je, čeprav ne posebno nadarjen ● ekspr. pa čeprav te nikoli več ne vidim vseeno mi je, če te še kdaj vidim ali ne ♪
  6.      černozjóm  -a m (ọ̑) geogr. zelo rodovitna črna stepska prst: področje černozjoma ♪
  7.      červónec  -nca m (ọ̑) starejši sovjetski bankovec za deset rubljev: plačati s červonci ♦ num. ruski zlatnik, kovan v 18. in 19. stoletju ♪
  8.      česáti  čéšem nedov., čêši češíte; čêsal (á ẹ́) 1. urejevati, gladiti z glavnikom: česati lase; mama češe hčerko; česati konju grivo; rahlo, trdo česati; vsako jutro se dolgo češe / ptič se češe s kljunom čisti si perje; česati si brado s prsti; pren. veter češe travo, valove // (strokovno) urejevati lase: katera frizerka te češe? / česati lase v kito; česati se na prečo, nazaj 2. z orodjem ali s strojem uravnavati, gladiti: česati predivo, volno; česati slamo 3. žarg. sistematično, temeljito pregledovati z vojaštvom: Ofenziva bo v kratkem, če že ne jutri, začela »česati« tudi Suho krajino (R. Polič) 4. ekspr. sunkovito trgati v trakove, pramene: jezno česati papir s sten / krogle češejo zrak česán -a -o: tekst. česana volna tanka dolgovlaknata volna; česano predivo ♪
  9.      čêsnov  -a -o (é) pridevnik od česen: česnov strok; česnova glavica ♪
  10.      češaríka  -e ž (í) anat. epifiza, češerika ♪
  11.      čêšljast  -a -o prid. (é) podoben češlju, glavniku: češljast krempelj; češljasta luska ♪
  12.      češljáti  -ám nedov. (á ȃ) razčesavati ali trgati v pramene: češljati ličkanje; pren. vetrovi češljajo ozimna žita ♪
  13.      češljíka  -e ž (í) bot. rastlina s pernato razcepljenimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti, Scandix pecten veneris ♪
  14.      češmílje  -a s (ȋ) nar. češmin, češminje: dišeče češmilje ♪
  15.      češmín  -a m (ȋ) trnat grm z rumenimi cveti v grozdih ali njegove živo rdeče jagode: nabirati češmin; trebiti češmin na pašniku ♪
  16.      češmínje  -a s (ȋ) češminovo grmičevje: pašnike zarašča leščevje in češminje // nar. dolenjsko češmin: mladike češminja ♪
  17.      češmínov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na češmin: češminov grm; češminove jagode / češminov vonj ♪
  18.      češmínovec  -vca m (ȋ) sok iz češminovih jagod: politi meso s češminovcem // redko češmin ♪
  19.      češmínovka  -e ž (ȋ) nav. mn., bot. trnati grmi s cveti v grozdih in z drobnimi jagodami, Berberidaceae ♪
  20.      čéšnja  -e ž (ẹ̑) sadno drevo ali njegov dolgopecljati okrogli koščičasti sad: obirati, zobati češnje; saditi zgodnje češnje; cvetoča češnja; cepiti divjo češnjo; prve češnje; zardela je kot češnja; kot češnja rdeče ustnice / češnje belice, črnice, hrustavke, ranice / pog. pohištvo iz češnje češnjevega lesa ● z njim ni dobro češenj zobati imeti opravka ◊ bot. kozja češnja čistilna krhlika; pasja češnja navadna krhlika; volčja češnja strupena gozdna rastlina s črnimi plodovi češnjeve velikosti, Atropa belladonna; igr. rdeče češnje otroško kólo ob petju pesmi s takim začetkom; vrtn. japonska češnja okrasno drevo ali grm z belimi ali rožnatimi cveti; judovska češnja trajnica s plodovi v napihnjenih rdečkastih ovojih, Physalis alkekengi ♪
  21.      čéšnjev  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na češnjo: češnjev cvet; češnjeva koščica; češnjevo drevo / češnjev les / češnjev sok, zavitek; češnjevo vino, žganje / knjiž. češnjeva usta živo rdeča ♦ zool. češnjeva muha žuželka, ki povzroča črvivost češenj, Rhagoletis cerasi čéšnjevo prisl.: češnjevo rdeče ustnice ♪
  22.      čéšnjevec  -vca m (ẹ́) žganje iz češenj: nakuhali so dosti češnjevca in slivovke ♪
  23.      češnjevína  -e ž (í) češnjev les: omara iz češnjevine ♪
  24.      čéšnjica  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od češnja: drobne češnjice ◊ bot. njivska ali kurja češnjica zdravilni plevel s cinobrastimi cveti, Anagallis arvensis ♪
  25.      čéšpa  -e ž (ẹ̑) nar. sliva, češplja: briške češpe ♪

   1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA