Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (20.026-20.050)


  1.      preštévati  -am nedov. (ẹ́) s štetjem ugotavljati število česa: preštevati cekine; preštevati drevesa ob poti / preštevati čredo / preštevati na prste / ekspr. koroški Slovenci so ob ljudskem štetju poudarjali, da se ne dajo preštevati; večkrat smo se preštevali, če smo še vsi ∙ ekspr. preštevati komu kosti zelo ga pretepati, tepsti; ekspr. na moji hrbtenici bi lahko preštevali vretenca zelo sem suh ♪
  2.      preštevílčiti  -im dov. (í ȋ) na novo oštevilčiti: preštevilčiti brošuro / preštevilčiti poglavje v romanu ♪
  3.      preštevílen  -lna -o prid. (ȋ) nav. mn. 1. preveč številen: preštevilni avtomobili ovirajo pešcem prehod / preštevilna družina za tako majhno stanovanje 2. knjiž., ekspr. zelo številen: zbral je preštevilne dokaze o svoji nedolžnosti ♪
  4.      preštevílnost  -i ž (ȋ) značilnost preštevilnega: preštevilnost učencev v razredu / preštevilnost družine ♪
  5.      preštíhati  -am dov. (í) pog. z lopato prerahljati, obrniti zemljo: preštihati vrt; prim. prelopatiti ♪
  6.      preštudírati  -am dov. (ȋ) 1. s študiranjem se seznaniti z vsebino: preštudirati gradivo; preštudirati novo poglavje knjige; preštudirati učno snov / preštudirati vzroke nesreč pri delu 2. nav. ekspr. proučiti: preštudirati podatke; preštudirati predpise; preštudirati zemljevid; dobro je preštudiral njen značaj / preden je kaj storil, je vse natančno preštudiral premislil, razmislil preštudíran -a -o: natančno preštudiran položaj; preštudirane možnosti ∙ njegove preštudirane kretnje kretnje, ki si jih je prej zamislil ♪
  7.      prešuméti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž., redko s šumenjem narediti neslišno: dež je prešumel govorjenje ● knjiž. ptica prešumi gaj šumeč preleti ♪
  8.      prešúšten  tudi préšušten -tna -o prid. (ȗ; ẹ̄) nanašajoč se na prešuštvo ali prešuštvovanje: prešuštno razmerje; prešuštno življenje / prešušten mož; prešuštna žena in njen ljubimec ♪
  9.      prešúštnica  tudi préšuštnica -e ž (ȗ; ẹ̄) ekspr. poročena ženska, ki spolno občuje zunaj zakona: imajo jo za prešuštnico ♪
  10.      prešúštnik  tudi préšuštnik -a m (ȗ; ẹ̄) ekspr. poročen moški, ki spolno občuje zunaj zakona: obsojati prešuštnika ♪
  11.      prešúštvo  tudi préšuštvo -a s (ȗ; ẹ̄) spolno občevanje poročene osebe zunaj zakona: ne trpeti prešuštva / živeti v prešuštvu ♪
  12.      prešuštvovánje  -a s (ȃ) glagolnik od prešuštvovati: obsojati prešuštvovanje; zalotiti pri prešuštvovanju ♪
  13.      prešuštvováti  -újem nedov. (á ȗ) nav. ekspr., pri poročeni osebi spolno občevati zunaj zakona: žena je prešuštvovala s sosedom ♪
  14.      pretakálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pretakanje: pretakalna odprtina / pretakalna naprava ♪
  15.      pretákanje  -a s (ȃ) glagolnik od pretakati: pretakanje tekočine; cev za pretakanje / pretakanje denarja v sklade; pretakanje dohodka / pretakanje hranilnih snovi po rastlini; hitrost pretakanja vode / opazovati pretakanje ljudi po ulici ♪
  16.      pretákati  -am nedov. (ȃ) 1. s točenjem spravljati kaj tekočega v drugo posodo: pretakati mleko v kanglico; pretakati vino v nove sode 2. ekspr., s prislovnim določilom delati, povzročati, da pride denar na drugo področje, da menja lastništvo: pretakati del dobička v druge dejavnosti; denarna sredstva se pretakajo v sklade ● pretakati kri za domovino prelivati; ekspr. pretakati krokodilove solze z jokom kazati nepristno, lažno žalost, sočutje; ekspr. kaj bi pretakali solze jokali, žalovali pretákati se 1. tekoč prehajati na drugo mesto: voda se pretaka iz cevi v posodo / kri se pretaka po žilah kroži; hranljive snovi se pretakajo po telesu / nekaj se mi pretaka po želodcu; ekspr. nad njivami se pretakajo megle // ekspr. prehajati na drugo mesto sploh: od zbornega mesta so se dolge vrste vojakov pretakale v barake / prebivalstvo se pretaka v mesta // knjiž., ekspr., s prislovnim določilom v velikem številu hoditi sem in tja: po ulici se pretakajo ljudje; vozila so se pretakala po cesti v obe smeri 2. knjiž., ekspr. širiti se, prehajati: nemir se pretaka od človeka do človeka; njegova življenjska sila se pretaka vame // izraža navzočnost česa čutno zaznavnega v prostoru: zelena svetloba se pretaka skozi krošnje; po sobi se pretaka tišina ● knjiž. poletje se pretaka v jesen polagoma prehaja; po dolini se pretaka potok teče; ekspr. utrujenost se mi pretaka po telesu utrujen sem pretakajóč -a -e: pretakajoč solze, jih je prosila usmiljenja; pretakajoča se tekočina ♪
  17.      pretakníti  in pretákniti -em dov. (ȋ á) 1. (z vlečenjem) spraviti navadno kaj dolgega, podolgovatega skozi kaj: pretakniti jermen; pretakniti vrvico skozi obroček / roko je pretaknil skozi ročaj kanglice 2. vtakniti drugam, na drugo mesto: pretakniti anteno; žica se ne da pretakniti 3. ekspr. prizadevno preiskati, pregledati: pretaknil je vso hišo, pa ni nič našel; pretakniti predale; pretaknili so ji vso prtljago ● redko pretaknil je cigaro iz enega kotička ust v drugega predel; knjiž. pretakniti iz prve prestave v drugo prestaviti ◊ gastr. pretakniti meso vstaviti v meso slanino, zelenjavo za izboljšanje okusa pretakníti se in pretákniti se ekspr. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: komaj se je pretaknil skozi grmovje, ograjo; pretakniti se skozi okno // kljub oviram priti kam: moramo se pretakniti do meje / do taboriščnikov se je pretaknila vesela novica pretáknjen -a -o: pretaknjena nit ♪
  18.      pretalíti  -ím dov., pretálil (ȋ í) 1. ponovno staliti: pretaliti srebro 2. s taljenjem spremeniti, preoblikovati: pretaliti kepe kovine v palice; pren., knjiž. strah pretaliti v zaupanje med narodi 3. s taljenjem narediti luknjo, luknjico skozi kovino: varilec je po nerodnosti pretalil pločevino pretaljèn -êna -o: pretaljena kovina ♪
  19.      pretaljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od pretaljevati: pretaljevanje kovin ♪
  20.      pretaljeváti  -újem nedov. (á ȗ) ponovno taliti: pretaljevati staro železo ♪
  21.      pretánek  -nka -o tudi pretènek tudi pretenák pretènka -o in -ó [druga oblika tǝn] prid. (á; ǝ̀ ȃ ǝ̀) preveč tanek: pretanek led; pretanek papir; stena je pretanka / pretanka palica, vrv / pretanke črte pretánko tudi pretenkó prisl.: pretanko zvaljati testo ♪
  22.      pretaníti  -ím tudi pretániti -im dov., pretánil (ȋ í; ā ȃ) knjiž. narediti kaj bolj vzvišeno, poduhovljeno: v pesmi je pretanil svoje intimno doživetje ljubezni pretánjen -a -o tudi pretanjèn -êna -o 1. deležnik od pretaniti: pretanjena podoba sveta 2. lep, izbran: pretanjeno izražanje / pretanjeni slikarski dosežki 3. zelo občutljiv, izostren: imeti pretanjen čut za lepoto / pretanjena ironija ♪
  23.      pretánjenost  -i ž (ȃ) knjiž. lastnost, značilnost pretanjenega: pretanjenost izražanja / pretanjenost občutkov ♪
  24.      pretánjšan  -a -o prid. (ȃ) knjiž., redko 1. lep, izbran: pretanjšani barvni kontrasti 2. zelo občutljiv, izostren: pretanjšan posluh ♪
  25.      pretankovésten  tudi pretenkovésten -tna -o [druga oblika tǝn] prid. (ẹ̄) preveč tankovesten: pretankovesten človek / pretankovestne raziskave ♪

   19.901 19.926 19.951 19.976 20.001 20.026 20.051 20.076 20.101 20.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA