Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (19.951-19.975)



  1.      presušítev  -tve ž () glagolnik od presušiti: presušitev kruha / kdaj pri kravi nastopi presušitev / presušitev brejih krav ♦ vet. kužna presušitev vimena vnetje vimena, zaradi katerega krava izgubi mleko
  2.      presušíti  -ím dov., presúšil ( í) 1. popolnoma, v celoti posušiti: presušiti kruh; presušiti klobase; luže so se v vročini presušile; premaz se je že dobro presušil // po površini posušiti: preden spravijo krompir v klet, ga presušijo; na zraku se česen kmalu dovolj presuši; ustnice se na mrazu presušijo / prst se je dovolj presušila, da se da orati 2. ponovno posušiti: presušiti suho sadje, če se navzame vlage; presušiti vlažno seno, žito / poleti je na soncu presušila vso obleko 3. preveč posušiti: pazi, da perila ne presušiš; detelja se je presušila in se drobi 4. vet. nehati dajati mleko: krava je zaradi brejosti presušila // preh. narediti, da krava neha dajati mleko: presušiti kravo dva meseca pred otelitvijo ● studenec je presušil presahnil; ekspr. presušiti gostilno popiti (skoraj) vso pijačo gostilnevrtn. presušiti rastlino namenoma je daljši čas ne zalivati presušèn -êna -o: presušen kruh; dobro presušen les; presušene in razpokane ustnice; imeti presušeno grlo ∙ ekspr. daj mi vina, sem čisto presušen zelo žejen
  3.      presúti  -sújem dov., presúl in presùl (ú ) s sipanjem spraviti kaj sipkega v drugo posodo: presuti žito v vrečo
  4.      presúvati  -am tudi -sújem in presuváti -súvam tudi -sújem dov., presúvaj presúvajte in presuvájte; presuvál tudi presúval (ú; á ú) ekspr. s suvanjem doseči veliko, preveliko mero: s škornji ga je presuval ∙ redko presuvati sedlo z bodalom večkrat prebosti presúvati se, in presuváti se preriniti se: komaj sem se presuval skozi množico
  5.      presvét  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́) preveč svet: bil je presvet za kaj takega / ta ideja je zanj presveta, da bi se ji odpovedal ♦ rel. presveta Trojica
  6.      presvêtel  tudi presvetál -svêtla -o tudiin presvètel -tla -o [ǝ; a; druga oblika vǝt] prid. é; ǝ̀) 1. preveč svetel: nebo je še presvetlo / presvetla obleka 2. ekspr. zelo svetel: presvetle zvezde; vzšlo je presvetlo sonce
  7.      presvetíti  in presvétiti -im dov. ( ẹ́) 1. narediti svetlo, svetlejše s prehodom skozi kaj: sončni žarek je presvetil oblake ∙ ekspr. nenadoma ga je presvetilo spoznanje je spoznal // v celoti osvetliti: zvezde niso mogle presvetiti mračne poti / ekspr. presvetil in pregledal je vse kote 2. narediti, povzročiti, da svetloba prehaja skozi kaj: presvetiti prsi z aparatom; pren. pisateljeva duševnost presveti vse lastnosti svojih junakov
  8.      presvétli  in presvètli -a -o [druga oblika vǝt] prid. (ẹ̑; ǝ̏) star. spoštovan, cenjen, plemenit: presvetli cesar / v vljudnostnem nagovoru izvolite, presvetli kralj
  9.      presvetlítev  -tve ž () glagolnik od presvetliti: presvetlitev pljuč / presvetlitev gozda
  10.      presvetlíti  -ím dov., presvétli in presvêtli; presvétlil ( í) 1. narediti, povzročiti, da svetloba prehaja skozi kaj: presvetliti jajce, pljuča 2. narediti svetlo, svetlejše s prehodom skozi kaj: sonce je presvetlilo veje; blisk je presvetlil temo; pren. ljubezen je presvetlila njegovo noč; radosten žarek je presvetlil naša srca; presvetliti svoj notranji svet z novim nazorom ● ekspr. za trenutek ga je presvetlila dobra misel obšla; ekspr. presvetlilo me je spoznanje spoznal semgozd. presvetliti gozd z redčenjem povečati svetlobo v gozdu presvetljèn -êna -o: presvetljene meglice
  11.      presvetljáva  -e ž () glagolnik od presvetliti ali presvetljevati: presvetljava pljuč
  12.      presvetljênje  -a s (é) glagolnik od presvetliti: zdravnik opravi presvetljenje / v njegovi liriki so pogosta intuitivna presvetljenja o življenju
  13.      presvetljênost  -i ž (é) stanje presvetljenega: zadostna presvetljenost / knjiž., ekspr. presvetljenost vsega njegovega bitja
  14.      presvetljevánje  -a s () glagolnik od presvetljevati: priprava za presvetljevanje jajc; presvetljevanje pljuč
  15.      presvetljeváti  -újem nedov.) 1. delati, povzročati, da svetloba prehaja skozi kaj: presvetljevati jajca; presvetljevati z žarki; pren. presvetljevati kaj z lučjo razuma 2. delati svetlo, svetlejše s prehodom skozi kaj: sonce je presvetljevalo gozd; pren. duh presvetljuje temo nejasnosti
  16.      presvetlóst  -i ž (ọ̑) nekdaj naslov za fevdalnega gospoda: njegova presvetlost se je že vrnila domov / kot nagovor vaša presvetlost
  17.      presvítli  -a -o prid. () zastar. spoštovan, cenjen, plemenit: presvitli cesar
  18.      presvóditi  -im dov. (ọ̄ ọ̑) zastar. preobokati: presvoditi klet
  19.      presvój  -ôja -e prid. (ọ́ ó) knjiž., redko, navadno v povedni rabi preveč samostojen, preveč neupogljiv: za tako vlogo je presvoj
  20.      préša  -e ž (ẹ́) 1. pog. stiskalnica: stiskati grozdje v preši; ogrodje preše / ročna preša; vinska preša; preša za sadje ♦ teh. mehanična preša 2. nar. vzhodno prostor, v katerem se stiska grozdje: hodil je po preši in se pogovarjal s prešarji 3. nav. mn., nar. zahodno tropine, zlasti v obliki kolobarja: kuhati žganje iz preš / prodajati olje in preše
  21.      préšanec  -nca m (ẹ́) agr. sok, ki priteče iz stiskalnice pri stiskanju sadja, zlasti grozdja: ločiti samotok od prešanca ◊ čeb. med, ki se nacedi iz zmečkanega satja
  22.      prešanína  -e ž (í) nar. prešanec, prešnik: prešanino zliti v sod
  23.      préšanje  -a s (ẹ́) glagolnik od prešati: prešanje grozdja, sadja / sposobnost materialov za prešanje
  24.      préšar  -ja m (ẹ̑) nar. vzhodno kdor stiska grozdje: pomagati prešarjem; najeti prešarje
  25.      préšati  -am nedov. (ẹ́) pog. delati, da na predmet, snov po vsej površini deluje sila, da se izloči tekočina; stiskati: prešati vinsko drozgo; prešati grozdje, sadje / prešati olje iz semen // z delovanjem sile na vso površino delati, da kaj dobi določeno obliko: prešati čaj v majhne kocke; prešati kose kovine préšan -a -o: prešani izdelki; pijača iz prešanega sadja; v bale prešano seno ♦ gastr. prešana šunka kuhana, v modelu stisnjena gnjat brez kosti; usnj. prešano usnje grobo, močno usnje zlasti za galanterijske izdelke, oblazinjeno pohištvo

   19.826 19.851 19.876 19.901 19.926 19.951 19.976 20.001 20.026 20.051  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA