Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (19.851-19.875)


  1.      prestáti  -stojím dov., prestój prestójte; prestál; nam. prestàt in prestát (á í) stoječ prebiti, preživeti: več ur so morali prestati na mrazu; vso vožnjo z vlakom je prestal; prestati in presedeti / ekspr. koliko ves dan prestojim na nogah stojim ● zastar. kadar bolnik prestoji napad, naj še nekaj ur leži prebije; prim. prestan ♪
  2.      prestáva  -e ž (ȃ) 1. nav. mn., avt., strojn. mehanizem, sestavljen iz zobnikov, ki omogoča spreminjanje vrtilne hitrosti: žensko kolo s prestavami / avtomobil ima štiri prestave ∙ žarg., avt. prestave so zaškrtale zobniki v menjalniku 2. avt. položaj zobnikov v menjalniku ob določenem razmerju vrtljajev gnane in gonilne gredi: menjati prestavo; prilagoditi prestavo hitrosti; avtomobil ne vozi dobro, ker ni v pravi prestavi / dati v prvo prestavo; voziti v tretji prestavi; prestave so sinhronizirane 3. star. prevod: prestava v nemški jezik; dobra prestava 4. zastar. premestitev, prestavitev: zagrozili so mu s prestavo ◊ elektr. prestava razmerje med napetostma visokonapetostnega in nizkonapetostnega navitja v transformatorju; muz. prestava akorda akord, v katerem se eden ali več tonov osnovnega akorda prestavi za oktavo više; strojn. prestava razmerje vrtilnih hitrosti gnane in gonilne gredi ♪
  3.      prestáven 1 -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prestavo ali menjalnik: prestavno kolesje / prestavna ročica ročica za spreminjanje položaja zobnikov v menjalniku ◊ muz. prestavni znak znak za znižanje ali zvišanje tona za polton ali dva poltona ali za vračanje na prvotno višino; predznak; strojn. prestavno razmerje razmerje vrtilnih hitrosti gnane in gonilne gredi ♪
  4.      prestáven 2 -vna -o prid. (á) redko prestavljiv: prestavna delovna miza ♪
  5.      prestavítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prestaviti: prestavitev stola / prestavitev delavca na drugo delovno mesto ♪
  6.      prestáviti  -im dov. (á ȃ) 1. narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prestaviti omaro; prestaviti rože na drugo okno; prestaviti torbo iz ene roke v drugo; prestaviti k oknu, na polico / prestaviti mejnik / prestaviti nosilce naprave premontirati / prestaviti cesto v dolino; po dogovoru bodo mejo prestavili / prestaviti nogo / prestaviti dogajanje komedije v slovensko okolje; pren. prestaviti načelo v prakso; njegove besede so jo spet prestavile v resničnost ♦ čeb. dati sate iz plodišča v medišče, da se okrepi družina, prepreči rojenje 2. uradno narediti, da ima kdo drugo delovno mesto, dela v drugem kraju: prestaviti učitelja; želel si je, da bi ga prestavili v mesto 3. navadno z glagolskim samostalnikom določiti drug, poznejši čas za uresničitev česa: prestaviti odkritje spomenika; prestaviti kaj na naslednji teden / prestaviti čas obiska; prestaviti datum sestanka 4. avt. s premaknitvijo prestavne ročice povzročiti spremembo hitrosti motornega vozila: prestavil je v drugo prestavo 5. star. prevesti (v drug jezik): prestaviti roman v francoščino ● otroka je prestavila na navadno mleko začela ga je hraniti z navadnim mlekom; prestaviti (lončeno) peč znova postaviti; reka je prestavila strugo spremenila, zamenjala prestávljen -a -o: prestavljen je v drug oddelek; dobro prestavljena pesem ♪
  7.      prestavítven  -a -o (ȋ) pridevnik od prestavitev: prestavitveni dekret ♪
  8.      prestavljálen  -lna -o prid. (ȃ) žel., v zvezi prestavljalni vlak vlak, s katerim se prestavijo vagoni s tovorom z ene postaje na drugo v istem železniškem vozlišču zaradi razkladanja ali razvoza v določeno smer ♪
  9.      prestávljanje  -a s (á) glagolnik od prestavljati: prestavljanje stolov / s prestavljanjem črk dobiti novo besedo / prestavljanje naprednih učiteljev pred vojno / ukvarjal se je s prestavljanjem pesmi ♪
  10.      prestávljati  -am nedov., stil. prestavljájte; stil. prestavljála (á) 1. delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prestavljati lonce, stole / prestavljati mejnike / od razburjenja je prestavljal noge ♦ čeb. dajati sate iz plodišča v medišče, da se okrepi družina, prepreči rojenje 2. uradno delati, da ima kdo drugo delovno mesto, dela v drugem kraju: pogosto so ga prestavljali 3. navadno z glagolskim samostalnikom večkrat določiti drug, poznejši čas za uresničitev česa: prestavljati praznovanje / prestavljati čas odhoda 4. avt. s premikanjem prestavne ročice povzročati spremembo hitrosti motornega vozila: zaradi klanca je moral večkrat prestavljati 5. star. prevajati (v drug jezik): prestavljati iz angleščine v slovenščino ● ekspr. bil je močen, da bi gore prestavljal zelo; ekspr. bil je zelo utrujen in je komaj prestavljal noge hodil; ekspr. reka večkrat prestavlja strugo spreminja, menjava; ekspr. vse dopoldne ne delam drugega, kot lonce prestavljam kuham ♪
  11.      prestavljávec  -vca m (ȃ) star. prevajalec: prestavljavec tega dela je dobro poznal oba jezika ♪
  12.      prestavljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da prestaviti, prestavljati: prestavljiv stroj; hitro prestavljiv žerjav / star. težko prestavljiva pesem prevedljiva ♪
  13.      prestének  -nka m (ẹ̑) knjiž. predelna stena: iz velike spalnice je s prestenkom naredil dve sobi; za prestenkom so kuhali; lesen, steklen prestenek ♪
  14.      prêsti  prêdem in présti prédem nedov., stil. prèl prêla in préla (é; ẹ́) 1. z orodjem ali strojem oblikovati predivo v nit: predica prede; presti svilo, volno; presti na kolovrat, s kolovratom; ročno, strojno presti 2. delati pajčevino: pajek prede / pajek prede pajčevino / gosenica prede okoli sebe ovoj; pren., ekspr. mrak prede svojo temno pajčevino po kotih 3. oglašati se z mrmrajočim, brnenju podobnim glasom: maček prede; od zadovoljstva je predel kot maček 4. ekspr., navadno v zvezi z misel misliti, premišljevati: molčala sta in predla žalostne misli; dolgo je predel misli o najnovejših dogodkih 5. ekspr. naskrivaj pripravljati, delati, navadno kaj neprijetnega: nekaj prede proti nam / presti načrte za prihodnost 6. ekspr. govoriti, pripovedovati: obujali so spomine in predli razne zgodbe; take predeš, da ni za nikamor / presti pogovore pogovarjati se / kako pa kaj vaši otroci, je predel še naprej 7. knjiž., ekspr., s prislovnim določilom izraža navzočnost določenega stanja v prostoru: molk je predel po hodnikih in učilnicah / megla prede po polju 8. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku biti, živeti v neugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah: presneto mi je že predlo; po očetovi smrti jima je začelo presti / prede nama za denar ● ekspr. huda, slaba, tanka, trda mu prede težko živi; je v neprijetnem, nevarnem položaju; ekspr. trda mi prede za denar zmanjkuje mi ga, imam ga premalo; presti čas z igro prstov kratkočasiti se, zabavati se; ekspr. presti dolgčas dolgočasiti se; ekspr. presti niti človekove usode določati človekovo usodo; star. presti zgodbo na dolgo nit na dolgo in široko jo pripovedovati; ekspr. tako sem lačen, da mi pajki predejo po želodcu zelo prêsti se in présti se knjiž., ekspr., s prislovnim določilom širiti se, prihajati: polmrak se tiho prede skozi zastrta okna ● ekspr. nikoli ne veš, kaj se prede v njem kaj misli, premišljuje ♪
  15.      préstica  -e ž (ẹ̄) 1. manjšalnica od presta: to ni presta, ampak prestica 2. pecivo iz krhkega testa v obliki številke osem: jesti prestice / oblikovati, peči prestice ♪
  16.      prestilizácija  -e ž (á) glagolnik od prestilizirati: končati prestilizacijo besedila ♪
  17.      prestilizírati  -am dov. (ȋ) stilno preoblikovati: prestilizirati besedilo, stavek / publ.: pisatelj, slikar je resnično pokrajino prestiliziral; prestilizirati dogodek v abstraktno razmišljanje prestilizíran -a -o: stavek je prestiliziran; prestilizirana resničnost ♪
  18.      prestíljati  -am nedov. (í) 1. postiljati z drugim posteljnim perilom: kadar bolniku prestiljate, ni nujno, da vstane / prestiljati posteljo / vsak dan so mu sveže prestiljali 2. ponovno postiljati: ne prestiljaj, saj je dobro postlano ♪
  19.      prestiráča  -e ž (á) zastar. preproga: tla so bila pregrnjena s prestiračo ♪
  20.      prestirálo  -a s (á) knjiž. pregrinjalo: pokriti posteljo s prestiralom / odkrivati prestiralo s preteklosti ∙ nar. zahodno platneno prestiralo rjuha ♪
  21.      prestírati  -am nedov. (ȋ ȋ) knjiž. 1. pregrinjati, pogrinjati: gospodinja je prestirala postelje; pod sedla so prestirali pisana prestirala 2. prekrivati, pokrivati: debela plast snega je prestirala polja; dolina se je začela prestirati z meglo ♪
  22.      prestíž  -a m (ȋ) knjiž. ugled, veljava koga v primeri z drugimi, zlasti glede na bogastvo, moč, uspešnost: njegov prestiž se je po tem dogodku povečal; to mu daje prestiž; boj za prestiž / družbeni, gospodarski, politični, vojaški prestiž; ta država ima tehnični prestiž v zraku / tako zahteva prestiž poklica ♪
  23.      prestížen  -žna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prestiž: prestižni položaj / prestižni boj med voditelji / prestižni razlogi; to je prestižno vprašanje / imeti prestižni avtomobil avtomobil, ki je v skladu z ugledom, ki povečuje ugled lastnika ♪
  24.      prestížnost  -i ž (ȋ) knjiž. značilnost prestižnega: izrabljati prestižnost svojega položaja ♪
  25.      prestláti  -stéljem dov., prestêlji presteljíte (á ẹ́) 1. postlati z drugim posteljnim perilom: prinesla je rjuho in prevleke, da bi mu prestlala / prestlati bolniku posteljo / sveže prestlati 2. ponovno postlati: preden je šel spat, si je vselej posteljo prestlal in zrahljal prestlán -a -o: prestlana postelja ♪

   19.726 19.751 19.776 19.801 19.826 19.851 19.876 19.901 19.926 19.951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA