Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (19.126-19.150)



  1.      prasád  -i ž () redko več prašičev, prašiči: krmiti prasad
  2.      prasè  in práse -éta s ( ẹ́; á ẹ́) 1. ekspr. prašič: rediti praseta; cviliti kot prase / štiri tedne staro prase prašiček, pujsek 2. nizko ničvreden, malovreden človek: to prase mu ni dalo miru / kot psovka prekleto prase
  3.      prásec  -sca m (á) 1. ekspr. prašič: lačen prasec kruli; krmiti, zaklati prasca; krma za prasce / odstaviti prasce prašičke, pujske 2. nizko ničvreden, malovreden človek: kateri prasec jih je izdal / kot psovka prekleti prasec 3. nizko umazan človek: umiti moram tega prasca
  4.      prásen  -sna -o prid. (ā) vet., v zvezi prasna svinja svinja, ki doji
  5.      prasênje  -a s (é) glagolnik od prasiti se: motnje pri prasenju
  6.      prasétina  -e ž (ẹ̑) star. svinina: kupila je nekaj teletine in prasetine
  7.      prasíca  -e ž (í) 1. raba peša samica prašiča; svinja: pustiti prasico za pleme; prasica z mladički; pristoji mu kakor prasici sedlo prav nič / peljati prasico k merjascu 2. nizko ničvreden, malovreden človek: ti nisi prijatelj, prasica si / kot psovka prasica lažniva 3. nizko umazan človek: kakšna prasica pa si
  8.      prasíčka  -e ž (í) 1. mlada samica prašiča: svinja je povrgla več prasičk kot prašičkov 2. nizko ničvredna, malovredna ženska: je prava prasička
  9.      prásíla  -e ž (-í) knjiž. kar omogoča življenje, dogajanje v naravi, se kaže v tem: razmišljati o prasilah v naravi
  10.      prasítev  -tve ž () glagolnik od prasiti se: prostor za prasitev
  11.      praskèt  -éta m ( ẹ́) kratek, rezek glas: prasket vžigalice / prasket ognja prasketanje / dračje gori s prasketom
  12.      prásniti  -em dov.) 1. povzročiti prasko: mačka ga je prasnila; ob trnju sem se prasnil do krvi; prasniti se z žebljem / robida me je prasnila / ekspr. krogla ga je prasnila po čelu povzročila majhno rano, poškodbo 2. potegniti po čem a) z nohti, kremplji: pes nestrpno prasne po vratih b) s kakim (ostrim) predmetom sploh: prasniti s čevljem po pesku; prasniti z vžigalico po škatlici / prasnil je in zanetil prižgal vžigalico; prasniti vžigalico ob zid prižgati 3. dati oster, neprijeten glas: ogorek je padel v vodo in prasnil; veja prasne; brezoseb. potegnil je z vžigalico po škatlici, da je prasnilo / ekspr. prasnili so prvi streli 4. ekspr., v zvezi prasniti v krohot, smeh nenadoma glasno zasmejati se: vsi navzoči so prasnili v krohot; ko jih je zagledal, je prasnil v smeh 5. ekspr. steči, švigniti: maček prasne iz sobe, skozi okno; vsak trenutek prasne mimo avtomobil / pes prasne v mačko skoči proti njej, jo napade // pog., navadno v zvezi z jo iti, oditi: prasnil jo je po cesti; kadar je bil v mestu sejem, je prasnil tja ● ekspr. to pa ne, je prasnil naglas hitro rekel prásniti se ekspr. spopasti se: včeraj sta se patrulji spet prasnili
  13.      praščáti  -ím nedov. (á í) nar. hreščati, škripati: drevesa so se zelo majala in veje so praščale; brezoseb. v gozdu je praščalo in pokalo / suha trava je praščala pod nogami hrestljala
  14.      prašíček  -čka m () 1. prašičji mladič: kupiti prašičke za vzrejo; prodati gnezdo prašičkov // mlad samec prašiča: svinja je povrgla pet prašičkov in dve prasički 2. ekspr. prašič: rediti dve kravi in prašička 3. otr. hranilnik v obliki prašiča: spraviti denar v prašička; glinast prašiček 4. ekspr. umazan človek, zlasti otrok: umiti moram tega prašička / kot psovka kakšen si, prašiček nemarni ◊ zool. morski prašiček majhen glodavec, ki se goji kot poskusna žival, Cavia porcellus; navadni prašiček rak, ki živi po kleteh, drvarnicah in pod lubjem, Porcelio scaber
  15.      prašílen  -lna -o prid. () agr. s katerim se praši: prašilna priprava ◊ čeb. prašilni izlet čebel izlet mladih čebel, da bi spoznale okolico čebelnjaka
  16.      práški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Prago: praška univerza / praški slavistični kongres ∙ publ. praška pomlad obdobje destalinizacije in demokratizacije od marca do avgusta 1968 v Češkoslovaški
  17.      prášnica  -e ž () 1. bot. zgornji, navadno razširjeni del prašnika: prašnična nit in prašnica 2. bot. navadno užitna goba belkaste in rjavkaste barve, brez klobuka, Lycoperdon: nabirati prašnice / betičasta prašnica 3. nekdaj vdolbina za smodnik v cevi ob petelinu pri kremenjači: nasul je smodnika v prašnico
  18.      prátika  -e ž (á) knjiga, navadno manjšega formata, s koledarskimi podatki, vremenskimi napovedmi in praktičnimi poučnimi sestavki: prebirati pratiko; pogledati v pratiko; kmetijski sestavki v pratiki / stoletna pratika s koledarskimi podatki in vremenskimi napovedmi za celo stoletje / Pavlihova pratika ∙ drži se kot dež, pust v pratiki čemerno
  19.      pravdáč  -a m (á) 1. slabš. kdor se (rad) toži, tožari: ta človek je strasten pravdač 2. star. odvetnik, advokat: zakoten pravdač ◊ jur. pravdač v fevdalizmu nepoklicni zastopnik stranke na sodišču
  20.      právdnik  -a m () zastar. pravnik: posvetovati se s pravdniki ♦ jur. državni pravdnik do 1929 javni tožilec
  21.      právdništvo  -a s () zastar. pravništvo, pravo: posvetiti se pravdništvu ♦ jur. državno pravdništvo do 1929 javno tožilstvo
  22.      pravdorèk  in pravdorék -éka m ( ẹ́; ẹ̑) zastar. sodba, razsodba, odločitev: čakati na pravdorek sodišča
  23.      právec  -vca m () zastar. smer: določiti pravec gibanja ladje / dati nov pravec zunanji politiki; moderni pravci v literaturi
  24.      právéčen  -čna -o prid. (-ẹ̄) knjiž. večen: pravečno iskanje resnice / pravečna moč ljubezni
  25.      práveden  -dna -o prid. () zastar. pošten, pravičen: bil je praveden mož

   19.001 19.026 19.051 19.076 19.101 19.126 19.151 19.176 19.201 19.226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA