Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (18.751-18.775)


  1.      pospráviti  -im dov. (á ȃ) 1. dati kaj na določeno, pravo mesto: pospraviti igrače, knjige / pospraviti krožnike na polico; perilo je pospravila v omaro; vedno mora sama pospraviti za otroki; nikoli ne pospravi za seboj // narediti, da je kaj urejeno, počiščeno: pospraviti mizo, sobo; pospravil je po dvorišču // dati kaj stran, proč, da ni napoti: iz sobe so pospravili vse odvečne stole; pospravi knjige z mize, bomo kosili 2. spraviti pridelek s polja: letos so zelo zgodaj pospravili krompir; seno so pospravili še v suhem vremenu; vse so že pospravili z njiv 3. ekspr. pojesti: pospravil je že dva zrezka, pa je bil še lačen; z velikim tekom je pospravil skledo žgancev; hlastno sta pospravila sadje 4. pog., ekspr. ubiti, usmrtiti: hvalil se je, koliko jih je med vojno pospravil ● žarg., šport. naše moštvo je pospravilo ves izkupiček je zmagalo; pog. na mesec pospravi dva milijona porabi, zapravi; ekspr. tat je pospravil vso zlatnino vzel, ukradel; ekspr. pospravi šila in kopita in pojdi vzemi vse svoje stvari in odidi; ekspr. če nočeš ubogati, kar pospravi svoje kovčke pojdi, odidi posprávljen -a -o: lepo pospravljena soba; žito je že pospravljeno ♪
  2.      pospravljálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pospravljanje: pospravljalna dela / pospravljalna vnema ♦ gozd. pospravljalna sečnja sečnja drevja, ki je ostalo po sečnjah prejšnjih let ♪
  3.      posprávljanje  -a s (á) glagolnik od pospravljati: pospravljanje posode mu je šlo slabo od rok / rad pomaga pri pospravljanju stanovanja; sobotno pospravljanje / pospravljanje koruze / vedno je bil zadnji pri pospravljanju kosila ♪
  4.      posprávljati  -am nedov. (á) 1. dajati kaj na določeno, pravo mesto: otroci so pospravljali igrače / pospravljati perilo v omaro / kar naprej pospravlja za njim // delati, da je kaj urejeno, počiščeno: pospravljati mizo, sobo; pospravlja po hišah in s tem precej zasluži // dajati kaj stran, proč, da ni napoti: iz dvorane, kjer naj bi bil ples, so pospravljali stole na hodnik 2. spravljati pridelek s polja: v tem času pospravljajo kmetje zadnje poljske pridelke; celo popoldne so pospravljali seno 3. ekspr. jesti: ko so prišli, je ravno pospravljala kosilo; ravnodušno so pospravljali svojo enolončnico ● ekspr. delavci so dobivali slabe plače, lastnik tovarne pa je pospravljal velike dobičke dobival, si lastil ♪
  5.      pospravljávec  -vca m (ȃ) kdor pospravlja: določili so pospravljavce postelj in prinašalce hrane ♪
  6.      pospravljávka  -e ž (ȃ) ženska, ki pospravlja: šla je v službo, ker ni hotela biti samo pospravljavka in kuharica ♪
  7.      posprehodíti se  -hódim se dov., posprehójen (ȋ ọ́) krajši čas se sprehajati: zvečer se je posprehodil po vrtu ● ekspr. z očmi se je posprehodil po njenem obrazu ogledal si ga je ♪
  8.      pospremíti  in posprémiti -im, tudi posprémiti -im dov. (ȋ ẹ́; ẹ̄) krajši čas spremljati: vsak večer jo je malo pospremil // spremeniti: pospremil je goste do vrat, iz hiše; molče so jih pospremili na postajo ● ekspr. pospremila ga je z občudujočim pogledom občudujoče je pogledala za njim; vznes. včeraj smo ga pospremili na njegovi zadnji poti šli smo za njegovim pogrebom ♪
  9.      posprémljati  -am nedov. (ẹ́) krajši čas spremljati: vsak večer jo malo pospremlja // knjiž. spremljati: pospremljali so ga na postajo ● knjiž. vsako nerodnost je pospremljal z opravičevanjem za vsako nerodnost se je opravičeval; ekspr. z očmi je pospremljala vlak gledala je za njim ♪
  10.      posranè  -éta m (ȅ ẹ́) vulg. bojazljiv, strahopeten človek: bili so sami posraneti, pa so pobegnili ♪
  11.      posránec  -nca m (á) vulg. kdor je umazan z blatom, iztrebki: umila je malega posranca in ga dala spat // bojazljiv, strahopeten človek: kdo bi se bal takega posranca / kot psovka ali se bojiš, posranec ♪
  12.      posráti  -sérjem dov., posêrji poserjíte (á ẹ́) vulg. 1. z iztrebljanjem umazati: posrati stranišče; ves se je posral 2. v zvezi z ga, jo narediti neumnost, lahkomiselnost: že spet si ga posral; to jo je posral posráti se iztrebiti se: pazi, da se ne boš posral; posrati se v hlače ● vulg. poserjem se nate ne cenim te; vulg. poserjem se na predpise ne upoštevam jih; vulg. posrati se pred kom zbati se, izgubiti pogum in zato popustiti, odnehati; vulg. že vem, kje sem ga v nalogi posral kje sem naredil napako, se zmotil posrán -a -o 1. deležnik od posrati: od muh posrane žarnice 2. bojazljiv, strahopeten: ni maral imeti opravka s takim posranim človekom / zakričal je nanj, pa je bil ves posran zelo prestrašen ◊ vulg. vse zaradi te posrane kupčije nepomembne, ničvredne ♪
  13.      posŕbiti  -im dov. (r̄ ȓ) narediti kaj srbsko: posrbiti priseljence; hitro so se posrbili / posrbiti ime ♪
  14.      posŕčkati  -am dov. (ȓ) ekspr. poljubkovati: vzela jo je na kolena in jo malo posrčkala; otrok se še vedno rad posrčka pri materi ♪
  15.      posŕčnica  -e ž (ȓ) anat. mrena na površini ali v notranjosti srca: vnetje posrčnice / notranja, zunanja posrčnica ♪
  16.      posrébati  -am tudi -ljem dov. (ẹ̄) 1. srebajoč popiti: posrebati juho, kavo / posrebati skodelico kislega mleka; pren., ekspr. posrebati vse užitke življenja // ekspr. popiti: pridi, bova skupaj posrebala steklenico vina 2. knjiž., ekspr. posušiti, izsušiti: veter je posrebal luže ♪
  17.      posrebrítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od posrebriti: posrebritev verižice ♪
  18.      posrebríti  -ím dov., posrébril (ȋ í) prekriti s tanko plastjo srebra: posrebriti kovinsko ploščo, verižico // ekspr. narediti kaj po barvi podobno srebru: čez noč je slana posrebrila dolino; lunini žarki posrebrijo reko; lasje so se mu že posrebrili so mu posiveli posrebrèn -êna -o: posrebren svečnik; notranje stene posode so posrebrene; od mesečine posrebreni vrhovi ♪
  19.      posréči  in po sréči prisl. (ẹ́) 1. navadno v zvezi z iti, izteči se izraža zaželen, zadovoljiv izid, rezultat kakega dejanja, poteka: če bo šlo posreči, bomo kmalu doma / po vrnitvi iz tujine mu ni šlo več vse posreči ni bil več uspešen v svojem prizadevanju, ravnanju / upam, da se bo to, kar nameravaš, izteklo posreči posrečilo 2. zastar. k sreči, na srečo: hiša posreči ni bila daleč; posreči ga ni udaril z ostrim robom / posreči je naletel na znanca, ki ga ni videl že več let po naključju, slučajno; prim. sreča ♪
  20.      posréčiti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) navadno z dajalnikom pri nastanku, uresničitvi doseči (zaželeno) kakovost, ustrezno lastnost: načrt, poskus se je posrečil; šolska naloga se mu ni posrečila; pecivo se ji je zelo posrečilo / temu človeku se vse posreči, česar se loti / primerjava se ni čisto posrečila // s smiselnim osebkom v dajalniku izraža uresničitev dejanja, kot ga nakazuje sobesedilo: posrečilo se ji je dobiti knjigo; posrečilo se jima je, da sta prišla na vrh posréčen -a -o 1. deležnik od posrečiti se: posrečen načrt; posrečena oprema knjige; posrečena primerjava; posrečena tura 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom dober, primeren: ima zelo posrečeno obleko / posrečen izraz; ta rešitev ni ravno posrečena // duhovit, domiseln: zelo posrečen človek je / posrečena misel, šala; prisl.: posrečeno izbrani primeri; dogajanje je posrečeno prikazano ♪
  21.      posréd  predl. (ẹ̑) pog., z rodilnikom po sredi: cesto so speljali posred travnika / hodil je posred stojnic med stojnicami ♪
  22.      posréden  -dna -o prid. (ẹ̑) ki poteka, se opravlja s posredovanjem, s čim vmesnim: posreden odgovor, odnos, stik, učinek, vpliv; posredno odločanje, spoznanje / obveščen je bil po posredni poti / posredna razsvetljava razsvetljava, pri kateri žarki svetila ne padajo naravnost na osvetljeno ploskev / posredna pesniška izpoved izpoved, podana v metafori ● knjiž. ta človek ni priljubljen, ker je preveč posreden ne govori brez prikrivanja, odkrito ◊ biol. posredna delitev delitev celice na dva enaka dela ob razpadu jedra na kromosome; mitoza; ekon. posredna menjava prodaja blaga in z dobljenim denarjem nakup drugega blaga; filoz. posredni dokaz dokaz, ki izhaja iz zanikanja trditve in jo s tem potrjuje; jur. posredni davek davek, ki ga plača potrošnik ob nakupu blaga; posredne volitve volitve po posredniku; lingv. posredni predmet predmet v rodilniku, dajalniku, mestniku ali orodniku; posredna razlaga razlaga, ki se sklicuje, opira na razlage izhodiščne besede; mat. posredni dokaz dokaz, pri katerem se dokaže, da privede neveljavnost izreka do protislovja; ped. posredna metoda učenje tujega jezika z uporabo maternega jezika; polit. posredna demokracija demokracija, v kateri nastopajo med voljenimi predstavniki in volivci politične stranke kot vmesni člen; ptt posredna zveza zveza s posredovanjem vmesnih pošt ali telefonskih in telegrafskih central posrédno prisl.: posredno dokazovati, izvedeti kaj; posredno priti do česa; posredno vplivati na kaj ♪
  23.      posrédi  in po srédi prisl. (ẹ́) publ. izraža okoliščine, navadno prikrite, ki odločilno vplivajo na potek dejanja: blago se zato draži, ker so posredi prekupčevalci; če je stroj odpovedal, je najbrž posredi tovarniška napaka gre za tovarniško napako / kaj je posredi, da ni prišel kaj se je zgodilo / z oslabljenim pomenom če ne bi bilo posredi takih predpisov, bi bila stvar že urejena; prim. sreda ♪
  24.      posrédnica  -e ž (ẹ̑) ženska, ki posreduje: naprosil jo je za posrednico; nerada je sprejela vlogo posrednice v njunem sporu / pri sklepanju kupčije je bila za posrednico / publ. posrednica izkušenj, stikov ♪
  25.      posrédnik  -a m (ẹ̑) kdor posreduje: ponudil se je za posrednika v njunem sporu / pri kupčiji je bil za posrednika / publ. posredniki izkušenj, stikov, znanja / ženitni posrednik ♦ ekon. trgovski posrednik kdor opravlja trgovske ali bančne posle po nalogu komitenta ♪

   18.626 18.651 18.676 18.701 18.726 18.751 18.776 18.801 18.826 18.851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA