Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (18.526-18.550)



  1.      ponikoválnik  -a m () knjiž., redko pokončna cev v tleh za odvajanje vode s površja; požiralnik: cestni, dvoriščni ponikovalnik
  2.      poniževálnost  -i ž () značilnost poniževalnega: ni opazila poniževalnosti takih kupčij
  3.      ponočeváti  -újem nedov.) preživljati noč v zabavi, navadno v kakem javnem lokalu: mož ponočuje in se zjutraj pijan vrača domov; skoraj vsak večer ponočuje s prijatelji // ekspr. biti, ostajati buden dolgo ponoči: vsak dan ponočuje in bere, zjutraj pa ne more vstati
  4.      ponórec  -rca m (ọ̑) zool. kuni podobna, ob vodah živeča žival, ki daje dragoceno krzno; norka: plašč, izdelan iz krzna ponorcev
  5.      ponôsnež  -a m () ekspr. ponosen človek: ponižneži in ponosneži
  6.      pontifikálen  -lna -o prid. () rel., navadno v zvezi pontifikalna maša maša, pri kateri se uporabljajo škofovske insignije
  7.      ponúden  -dna -o prid. () knjiž. serviren: ponudni krožnik, pladenj
  8.      pônvica  -e ž (ó) 1. manjšalnica od ponev: speči jajce v ponvici / napolniti ponvico z žerjavico 2. geogr. manjša kotanja iz sige v kraški jami, navadno napolnjena z vodo: pasti v ponvico; ponvice in kapniki 3. nekdaj vdolbina za smodnik na puški kremenjači: nasuti smodnika v ponvico ◊ anat. ledvične ponvice ledvične čašice; sklepna ponvica vbočeni konec kosti v sklepu
  9.      pooblastílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na pooblastilo: pooblastilna pogodba / pooblastilni odnos
  10.      poočítiti  -im dov.) zastar. izraziti, pokazati: poočititi dejansko stanje stvari / poočititi pouk z raznimi pripomočki ponazoriti
  11.      poočitováti  -újem nedov.) zastar. izražati, kazati: ta nasprotja so poočitovala notranji propad; v njegovih romanih se poočituje boj za obstanek
  12.      poodmévati  -am nedov. (ẹ́) v presledkih odmevati: v veži je nalahko poodmeval ropot vrat
  13.      pooglenéti  -ím dov. (ẹ́ í) (na površini) spremeniti se v oglje: tramovi so poogleneli pooglenèl in pooglenél -éla -o: pooglenela skorja
  14.      pooglenítev  -tve ž () glagolnik od poogleneti: pooglenitev lesa; proces pooglenitve
  15.      poógliti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) namazati z ogljem: poogliti papir poógliti se poogleneti: veje so se v plamenih pooglile
  16.      pòoktóbrski  -a -o prid. (-ọ́) publ. nanašajoč se na čas po oktobrski revoluciji: pooktobrski razvoj gospodarstva v Sovjetski zvezi
  17.      poóljiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) redko namazati z oljem; naoljiti: pooljiti pekač / pooljiti solato politi z oljem // prepojiti z oljem: pooljiti platno poóljen -a -o 1. deležnik od pooljiti: pooljen obraz / pooljeni papir 2. knjiž. pobarvan z oljnato barvo: pooljeni hodniki, zidovi
  18.      poonegáviti  -im dov.) ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža dejanje, ki je znano, a se noče, ne more imenovati: čeprav je star, pri hiši marsikaj poonegavi; nejevoljno je poonegavil, da ne more rekel, povedal
  19.      pòoperacíjski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na čas po operaciji: pooperacijski potek bolezni; pooperacijsko zdravljenje
  20.      poopráviti  -im dov.) opraviti vsa dela, opravila: kar je mogel, je poopravil; ko je vse poopravila, je odšla v mesto / rekel je, da bo sam poopravil in da ne potrebuje pomoči
  21.      pootróčiti  -im dov. (ọ́ ọ̑) narediti, povzročiti, da postane kdo otročji: otroci so ga pootročili; starost človeka pootroči; na stara leta se je pootročil / pamet se mu je pootročila pootróčen -a -o: pootročen starec; pootročeno vedenje
  22.      popáčenka  -e ž () lingv. prevzeta beseda, neusklajena z normo knjižnega jezika: v govoru uporablja mnogo nemških popačenk; izposojenke in popačenke
  23.      popadljívka  -e ž () ženska oblika od popadljivec: ribe v tej reki so popadljivke
  24.      pòpárt  in popárt -a m (-; ) um. umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, katere izrazno sredstvo je vsakdanji predmetni svet: opart in popart; neskl. pril.: popart motiv
  25.      pópek  -pka m (ọ̑) 1. zarodek lista ali cveta: popek se debeli, odpira; drevo že dela, poganja popke; jasminov popek; popki vrtnic / cvetni, listni popek; pren., ekspr. njuna ljubezen je ostala v popku 2. okrogla brazgotina sredi trebuha, kjer je bila odrezana popkovnica: imeti udrt popek; bolečine okoli popka ● ekspr. dekle je še nežen popek zelo mlado; ekspr. ne seže mu niti do popka po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; knjiž., ekspr. takrat je bila Grčija popek sveta središčebot. adventivni ali nadomestni popek ki zraste iz starega tkiva; med. vnetje popka

   18.401 18.426 18.451 18.476 18.501 18.526 18.551 18.576 18.601 18.626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA